Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Filolog, učitelj in metodik slovenskega jezika JANEZ DEBEVEC je v letih od 1795 do 97 na ljubljanskem bogoslovju predaval slovenščino. To sicer kratko obdobje je bilo za tisti čas zelo pomembno, saj je študente pripravljal za delovanje med ljudstvom. Za trivialne šole je med drugim pripravil in izdal “Kranjski plateltaf”, kratek abecednik z metodiko slovenskega branja. Poznejše izdaje tega učbenika so imele tudi nekaj podučnih zgodbic.
Tista o radovednem otroku govori o dečku, ki vpraša mamo, kam bi prišel, če bi šel iz mesta. Mati mu odgovori, da bi prišel v predmestje, nato iz vasi v vas in tako do morja. Ker otroka zanima svet, mu mati pove nekaj o celinah in morjih. Otrok vpraša, kje je vse to izvedela in ona mu odgovori, da iz knjig. Zato deček sklene, da se bo učil in ta sklep tudi uresničuje. Snov teh zgodbic je vzeta iz otroškega življenja in pomenijo napredek v razvoju abecednega berila, ki je bilo dotlej večinoma nabožno. Učitelj Janez Debevec se je rodil na današnji dan leta 1758 v Ljubljani.
—–
KAREL KERN – rodil se je leta 1829 v Trstu – je v avstrijski mornarici napredoval od zastavnika fregate do drugih činov, nazadnje do kapetana bojne ladje. Julija leta 1866 je kot poveljnik oklepne fregate Salamander sodeloval v znameniti bitki med italijansko in avstrijsko mornarico pri otoku Visu. Italijansko ladjevje, ki je takrat poskušalo zasesti ta otok, je presenetila avstrijska mornarica s precej šibkejšo floto, ga premagala in tako zagotovila Avstriji popoln nadzor nad Jadranskim morjem vse do konca prve svetovne vojne. Za zasluge v tej bitki je bil kontraadmiral Karel Kern odlikovan s križem viteštva Leopoldovega reda z bojno dekoracijo.
—–
Jezikoslovec, pisec filoloških del in prevajalec JOŽE SEVER je leta 1955 na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenskega, ruskega in angleškega jezika ter nato poučeval na gimnazijah v Kočevju in Novem mestu. Po izpopolnjevanju v Sovjetski zvezi je leta 1971 postal lektor za ruski jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani. S filološko razgledanostjo ter izjemnim občutkom za preučevanje in poučevanje jezika je odločilno vplival na tvorno oblikovanje in izvajanje pedagoško-znanstvenih programov na katedrah za ruski jezik in literaturo. Bil je soavtor nekaj slovarjev, recenzent pomembnejših učbenikov ruskega jezika ter prevajalec znanstvene publicistike, napisal pa je tudi kulturnozgodovinski vodnik “Po Dolenjski od Škofljice do Bogenšperka”. Jože Sever se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.
—–
Nizozemski polarni raziskovalec WILLEM BARENTS – rodil se je okoli leta 1550 – je odkril Medvedje otoke, Spitsberge, zahodno obalo Nove zemlje in del Severnega ledenega morja, ki so ga pozneje imenovali po njem. Trikrat je skušal odkriti tudi pomorsko pot severno od Evrope do Azije, vendar je pri tretjem poskusu njegova odprava v polarnem ledu doživela katastrofo.
Njena žrtev je bil tudi raziskovalec Willem Barents. Na današnji dan pred 420-imi leti je umrl zaradi izčrpanosti in skorbuta, ostale udeležence pa so rešile ruske ladje. Tristo let pozneje je neka norveška ribiška ladja našla Barentsovo zasilno prezimovališče; v njem se je ohranilo veliko predmetov njegove odprave, saj jih je prekrila in obvarovala tanka plast ledu.