Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Filolog, učitelj in metodik slovenskega jezika JANEZ DEBEVEC je v letih od 1795 do 97 na ljubljanskem bogoslovju predaval slovenščino. To sicer kratko obdobje je bilo za tisti čas zelo pomembno, saj je študente pripravljal za delovanje med ljudstvom. Za trivialne šole je med drugim pripravil in izdal “Kranjski plateltaf”, kratek abecednik z metodiko slovenskega branja. Poznejše izdaje tega učbenika so imele tudi nekaj podučnih zgodbic.
Tista o radovednem otroku govori o dečku, ki vpraša mamo, kam bi prišel, če bi šel iz mesta. Mati mu odgovori, da bi prišel v predmestje, nato iz vasi v vas in tako do morja. Ker otroka zanima svet, mu mati pove nekaj o celinah in morjih. Otrok vpraša, kje je vse to izvedela in ona mu odgovori, da iz knjig. Zato deček sklene, da se bo učil in ta sklep tudi uresničuje. Snov teh zgodbic je vzeta iz otroškega življenja in pomenijo napredek v razvoju abecednega berila, ki je bilo dotlej večinoma nabožno. Učitelj Janez Debevec se je rodil na današnji dan leta 1758 v Ljubljani.
—–
KAREL KERN – rodil se je leta 1829 v Trstu – je v avstrijski mornarici napredoval od zastavnika fregate do drugih činov, nazadnje do kapetana bojne ladje. Julija leta 1866 je kot poveljnik oklepne fregate Salamander sodeloval v znameniti bitki med italijansko in avstrijsko mornarico pri otoku Visu. Italijansko ladjevje, ki je takrat poskušalo zasesti ta otok, je presenetila avstrijska mornarica s precej šibkejšo floto, ga premagala in tako zagotovila Avstriji popoln nadzor nad Jadranskim morjem vse do konca prve svetovne vojne. Za zasluge v tej bitki je bil kontraadmiral Karel Kern odlikovan s križem viteštva Leopoldovega reda z bojno dekoracijo.
—–
Jezikoslovec, pisec filoloških del in prevajalec JOŽE SEVER je leta 1955 na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenskega, ruskega in angleškega jezika ter nato poučeval na gimnazijah v Kočevju in Novem mestu. Po izpopolnjevanju v Sovjetski zvezi je leta 1971 postal lektor za ruski jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani. S filološko razgledanostjo ter izjemnim občutkom za preučevanje in poučevanje jezika je odločilno vplival na tvorno oblikovanje in izvajanje pedagoško-znanstvenih programov na katedrah za ruski jezik in literaturo. Bil je soavtor nekaj slovarjev, recenzent pomembnejših učbenikov ruskega jezika ter prevajalec znanstvene publicistike, napisal pa je tudi kulturnozgodovinski vodnik “Po Dolenjski od Škofljice do Bogenšperka”. Jože Sever se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.
—–
Nizozemski polarni raziskovalec WILLEM BARENTS – rodil se je okoli leta 1550 – je odkril Medvedje otoke, Spitsberge, zahodno obalo Nove zemlje in del Severnega ledenega morja, ki so ga pozneje imenovali po njem. Trikrat je skušal odkriti tudi pomorsko pot severno od Evrope do Azije, vendar je pri tretjem poskusu njegova odprava v polarnem ledu doživela katastrofo.
Njena žrtev je bil tudi raziskovalec Willem Barents. Na današnji dan pred 420-imi leti je umrl zaradi izčrpanosti in skorbuta, ostale udeležence pa so rešile ruske ladje. Tristo let pozneje je neka norveška ribiška ladja našla Barentsovo zasilno prezimovališče; v njem se je ohranilo veliko predmetov njegove odprave, saj jih je prekrila in obvarovala tanka plast ledu.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Filolog, učitelj in metodik slovenskega jezika JANEZ DEBEVEC je v letih od 1795 do 97 na ljubljanskem bogoslovju predaval slovenščino. To sicer kratko obdobje je bilo za tisti čas zelo pomembno, saj je študente pripravljal za delovanje med ljudstvom. Za trivialne šole je med drugim pripravil in izdal “Kranjski plateltaf”, kratek abecednik z metodiko slovenskega branja. Poznejše izdaje tega učbenika so imele tudi nekaj podučnih zgodbic.
Tista o radovednem otroku govori o dečku, ki vpraša mamo, kam bi prišel, če bi šel iz mesta. Mati mu odgovori, da bi prišel v predmestje, nato iz vasi v vas in tako do morja. Ker otroka zanima svet, mu mati pove nekaj o celinah in morjih. Otrok vpraša, kje je vse to izvedela in ona mu odgovori, da iz knjig. Zato deček sklene, da se bo učil in ta sklep tudi uresničuje. Snov teh zgodbic je vzeta iz otroškega življenja in pomenijo napredek v razvoju abecednega berila, ki je bilo dotlej večinoma nabožno. Učitelj Janez Debevec se je rodil na današnji dan leta 1758 v Ljubljani.
—–
KAREL KERN – rodil se je leta 1829 v Trstu – je v avstrijski mornarici napredoval od zastavnika fregate do drugih činov, nazadnje do kapetana bojne ladje. Julija leta 1866 je kot poveljnik oklepne fregate Salamander sodeloval v znameniti bitki med italijansko in avstrijsko mornarico pri otoku Visu. Italijansko ladjevje, ki je takrat poskušalo zasesti ta otok, je presenetila avstrijska mornarica s precej šibkejšo floto, ga premagala in tako zagotovila Avstriji popoln nadzor nad Jadranskim morjem vse do konca prve svetovne vojne. Za zasluge v tej bitki je bil kontraadmiral Karel Kern odlikovan s križem viteštva Leopoldovega reda z bojno dekoracijo.
—–
Jezikoslovec, pisec filoloških del in prevajalec JOŽE SEVER je leta 1955 na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenskega, ruskega in angleškega jezika ter nato poučeval na gimnazijah v Kočevju in Novem mestu. Po izpopolnjevanju v Sovjetski zvezi je leta 1971 postal lektor za ruski jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani. S filološko razgledanostjo ter izjemnim občutkom za preučevanje in poučevanje jezika je odločilno vplival na tvorno oblikovanje in izvajanje pedagoško-znanstvenih programov na katedrah za ruski jezik in literaturo. Bil je soavtor nekaj slovarjev, recenzent pomembnejših učbenikov ruskega jezika ter prevajalec znanstvene publicistike, napisal pa je tudi kulturnozgodovinski vodnik “Po Dolenjski od Škofljice do Bogenšperka”. Jože Sever se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.
—–
Nizozemski polarni raziskovalec WILLEM BARENTS – rodil se je okoli leta 1550 – je odkril Medvedje otoke, Spitsberge, zahodno obalo Nove zemlje in del Severnega ledenega morja, ki so ga pozneje imenovali po njem. Trikrat je skušal odkriti tudi pomorsko pot severno od Evrope do Azije, vendar je pri tretjem poskusu njegova odprava v polarnem ledu doživela katastrofo.
Njena žrtev je bil tudi raziskovalec Willem Barents. Na današnji dan pred 420-imi leti je umrl zaradi izčrpanosti in skorbuta, ostale udeležence pa so rešile ruske ladje. Tristo let pozneje je neka norveška ribiška ladja našla Barentsovo zasilno prezimovališče; v njem se je ohranilo veliko predmetov njegove odprave, saj jih je prekrila in obvarovala tanka plast ledu.
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov