Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem se je na današnji dan pred 220-imi leti rodil misijonar in jezikoslovec FRIDERIK IRENEJ BARAGA. Leta 1830 je odšel v Združene države Amerike ter postal misijonar med severnoameriškimi Indijanci, pozneje pa tudi med vse številnejšimi belci. Leta 1853 je bil posvečen v škofa s sedežem v kraju Sault Sainte Marie. Močno je vplival tudi na razvoj verskega življenja med Slovenci v 19. stoletju v Ameriki. Za Indijance je napisal šest knjig ter slovar in slovnico jezika očipvejščine. Napisal je tudi izjemno zanimivo delo “Opis severnoameriških Indijancev”, prvo etnološko monografijo in prvo slovensko knjigo, ki je v celoti posvečena opisu kakega tujega ljudstva. Friderik Baraga je Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani podaril prvo neevropsko etnološko zbirko.
—–
Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in zdravju škodljiva, zaradi vse številnejših prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila.
Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.
—–
Gledališki režiser, organizator in publicist FERDO DELAK je leta 1935 diplomiral na umetniški akademiji Mozarteum v Salzburgu. Bil je eden prvih slovenskih avantgardistov in gledaliških revolucionarjev, ustanovitelj Novega odra v Ljubljani in mednarodne revije Tank, obšel je domala vsa slovenska in jugoslovanska gledališča. Leta 1932 je režiral drugi slovenski igrani film “Triglavske strmine” in bil v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja kulturni referent mlade ljubljanske radijske postaje. Po drugi svetovni vojni je bil prvi upravnik Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, pozneje pa tudi ravnatelj Mestnega gledališča ljubljanskega, umetniški vodja mariborske Drame in programski šef Ljubljanskega festivala. Ferdo Delak se je rodil na današnji dan leta 1905 v Gorici.
—–
Smučar in trener TOMAŽ CERKOVNIK je bil v letih od 1979 do 1985 slovenski in jugoslovanski reprezentant v alpskem smučanju. Tekmoval je v svetovnem pokalu, pa tudi na svetovnih prvenstvih v Schladmingu (bil je 13. v slalomu in 12. v kombinaciji) ter v Bormiu. Na olimpijskih igrah v Sarajevu je leta 1984 v slalomu zasedel 11. mesto, leto zatem pa je športno pot šest sezon nadaljeval med poklicnimi smučarji v Združenih državah Amerike in tudi tam večkrat stal na zmagovalnih stopničkah. Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je nabral v Ameriki, je v prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja kot specialist za alpske discipline vodil slovensko moško reprezentanco in bil z njo zlasti uspešen na olimpijskih igrah leta 1994. Tomaž Cerkovnik se je rodil na današnji dan leta 1960 v Ljubljani.
—–
Francoski pisatelj in letalec ANTOINE DE SAINT-EXUPÉRY se je rodil na današnji dan leta 1900. Kot letalski častnik je sodeloval v španski državljanski vojni. Bil je velik sovražnik nacizma in je v začetku druge svetovne vojne dosegel, da so ga pri štiridesetih letih vzeli med bojne pilote. Po zlomu Francije se je za nekaj časa umaknil v Ameriko; tam je opisal svoje drzne polete ter izdal pravljico za otroke in odrasle “Mali princ”. Pozneje se je vrnil med bojne pilote in poleti 1944. leta med izvidniškim poletom izginil nekje med Korziko in francosko riviero. Saint-Exupéryjev “Mali princ” pa je z leti postal ena najbolj znanih, prevajanih in priljubljenih knjig našega časa.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem se je na današnji dan pred 220-imi leti rodil misijonar in jezikoslovec FRIDERIK IRENEJ BARAGA. Leta 1830 je odšel v Združene države Amerike ter postal misijonar med severnoameriškimi Indijanci, pozneje pa tudi med vse številnejšimi belci. Leta 1853 je bil posvečen v škofa s sedežem v kraju Sault Sainte Marie. Močno je vplival tudi na razvoj verskega življenja med Slovenci v 19. stoletju v Ameriki. Za Indijance je napisal šest knjig ter slovar in slovnico jezika očipvejščine. Napisal je tudi izjemno zanimivo delo “Opis severnoameriških Indijancev”, prvo etnološko monografijo in prvo slovensko knjigo, ki je v celoti posvečena opisu kakega tujega ljudstva. Friderik Baraga je Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani podaril prvo neevropsko etnološko zbirko.
—–
Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in zdravju škodljiva, zaradi vse številnejših prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila.
Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.
—–
Gledališki režiser, organizator in publicist FERDO DELAK je leta 1935 diplomiral na umetniški akademiji Mozarteum v Salzburgu. Bil je eden prvih slovenskih avantgardistov in gledaliških revolucionarjev, ustanovitelj Novega odra v Ljubljani in mednarodne revije Tank, obšel je domala vsa slovenska in jugoslovanska gledališča. Leta 1932 je režiral drugi slovenski igrani film “Triglavske strmine” in bil v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja kulturni referent mlade ljubljanske radijske postaje. Po drugi svetovni vojni je bil prvi upravnik Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, pozneje pa tudi ravnatelj Mestnega gledališča ljubljanskega, umetniški vodja mariborske Drame in programski šef Ljubljanskega festivala. Ferdo Delak se je rodil na današnji dan leta 1905 v Gorici.
—–
Smučar in trener TOMAŽ CERKOVNIK je bil v letih od 1979 do 1985 slovenski in jugoslovanski reprezentant v alpskem smučanju. Tekmoval je v svetovnem pokalu, pa tudi na svetovnih prvenstvih v Schladmingu (bil je 13. v slalomu in 12. v kombinaciji) ter v Bormiu. Na olimpijskih igrah v Sarajevu je leta 1984 v slalomu zasedel 11. mesto, leto zatem pa je športno pot šest sezon nadaljeval med poklicnimi smučarji v Združenih državah Amerike in tudi tam večkrat stal na zmagovalnih stopničkah. Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je nabral v Ameriki, je v prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja kot specialist za alpske discipline vodil slovensko moško reprezentanco in bil z njo zlasti uspešen na olimpijskih igrah leta 1994. Tomaž Cerkovnik se je rodil na današnji dan leta 1960 v Ljubljani.
—–
Francoski pisatelj in letalec ANTOINE DE SAINT-EXUPÉRY se je rodil na današnji dan leta 1900. Kot letalski častnik je sodeloval v španski državljanski vojni. Bil je velik sovražnik nacizma in je v začetku druge svetovne vojne dosegel, da so ga pri štiridesetih letih vzeli med bojne pilote. Po zlomu Francije se je za nekaj časa umaknil v Ameriko; tam je opisal svoje drzne polete ter izdal pravljico za otroke in odrasle “Mali princ”. Pozneje se je vrnil med bojne pilote in poleti 1944. leta med izvidniškim poletom izginil nekje med Korziko in francosko riviero. Saint-Exupéryjev “Mali princ” pa je z leti postal ena najbolj znanih, prevajanih in priljubljenih knjig našega časa.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov