Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan leta 1749 se je v Breznici na Gorenjskem rodil brat znamenitega čebelarja Antona Janše, slikar LOVRO JANŠA. Znan je kot izvrsten krajinar, poleg tega pa je to zvrst slikanja poučeval na dunajski slikarski akademiji. Imel je velik vpliv na mlajši rod slikarjev. Njegov cilj je bil naslikati realistično krajino – to mu je uspelo zlasti z akvarelom. Znan je tudi kot risar dunajskih vedut in vedut iz alpskih dežel. Večina akvarelov, risb in grafik Lovra Janše je v različnih zbirkah na Dunaju, nekaj pa jih hrani tudi ljubljanska Narodna galerija.
—-
Pesnik ANTON ERJAVEC je po študiju bogoslovja v Ljubljani leta 1909 postal kaplan v Žužemberku. Pesniti je začel že v gimnaziji; te pesmi so bile pokrajinsko razpoloženjske in polne mladostne otožnosti. Do lastne duhovne podobe je prišel v semenišču, ko je začel izpovedovati osebna religiozna občutja ali pa svojsko nazorno pel o rodovitni zemlji in kmečkem delu. Napisal je še številne otroške pesmi, preproste in lahkotne v izrazu, ki mala bitja postavljajo v sredo narave in zbujajo v njih življenjsko vedrino. Večinoma jih je objavljal v revijah Angelček, Zvonček ter Dom in svet, izbor njegove pesniške in prozne zapuščine pa je izšel šele dobra tri desetletja po njegovi smrti, leta 1944, z naslovom Mladostni plameni. Anton Erjavec se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti na Brodu pod Šmarno goro.
—–
Našemu prvemu pesniku Valentinu Vodniku so v Ljubljani odkrili spomenik na današnji dan leta 1889. Bronasti kip, delo kiparja Alojza Gangla, so postavili pred takratni licej. Tega so po potresu šest let pozneje podrli in prostor uredili kot Vodnikov trg. O postavitvi spomenika so razmišljali že dobra tri desetletja prej, vendar so mnogi na Kranjskem menili, da bi denarne prispevke za spomenik lahko koristneje porabili, na primer za podporo revnim šolarjem in študentom. Končno je akcija stekla in “Novice” so objavile: “… Vodnikova podoba bo marsikomu srce mehčala in mu ljubezen do domovine navdihnila … Spomenik bo služil Vodniku v slavo, nam v korist, našim naslednikom v vzgled, Slovanom v ponos.”
Slovesnosti ob odkritju se je udeležilo nekaj tisoč ljudi iz vseh slovenskih pokrajin, prireditveni odbor pa je dobil kar 138 telegramov, med drugim tudi iz Francije, Bolgarije in Italije. Za obiskovalce so bile na takratnem Valvasorjevem trgu postavljene tri tribune; v prvih dveh vrstah so bili sedeži po petdeset krajcarjev, v preostalih po trideset. Ko je slavnostni govornik, cesarsko-kraljevi gimnazijski ravnatelj Wiesthaler, odkril spomenik, so z gradu zagrmeli topovi, več kot dvestočlanski združeni pevski zbor pa je zapel slavnostno Ipavčevo in Funtkovo kantato z naslovom “Vodniku”.
Po slovesnosti je bil za pomembnejše goste banket na čitalniškem vrtu, Šiškarji pa so pri Vodnikovi rojstni hiši na Jami priredili, kot je dan pozneje pisalo v časnikih, “pravo ljudsko veselico s petjem, sviranjem vojaške godbe, telovadnimi točkami in bazarjem. Brdke šišenske pevke v narodnih nošah, s pečami na glavah, so še posebno ugajale gostom, ki so se do pozne noči izvrstno zabavali na Vodnikovem rojstvenem domu.” Tistega dne so izšle tudi Vodnikove “Pesmi” in njegova biografija.
—–
Medicinska sestra PAVLA GRUDEN se je rodila na današnji dan leta 1894 v Malih Laščah. Bila je ena prvih diplomantk šole za zaščitne sestre v Ljubljani. Izpopolnjevala se je na Dunaju, pozneje pa postala glavna sestra na otroški kliniki v Beogradu. Po drugi svetovni vojni se je vrnila v Slovenijo ter bila pobudnica ustanovitve “materinskega doma” v Ljubljani in njegova prva ravnateljica.