Tiskar LENART MRAVLJA, tudi Mraula ali Maraula, se je v sredini 16. stoletja rodil v Ljubljani ali Braniku. Obiskoval je tiskarsko šolo v Ljubljani, pozneje je bil tiskarski učenec v biblijskem zavodu v Urachu v Nemčiji, leta 1566 pa se je v Tübingenu vpisal tudi na univerzo. Po letu 1575 je delal pri tiskarju in knjigotržcu Janezu Mandelcu v Ljubljani, ko je bil ta izgnan, pa je leta 1583 v Wittenbergu sodeloval pri tiskanju Dalmatinove Biblije.
Z latiniziranim imenom Leonhardus Formica je pozneje deloval na Dunaju, kupil tiskarno in postal dvorni, deželni in univerzitetni tiskar ter knjigotržec. Tiskal je uradne spise, koledarje, univerzitetne učbenike in teze za disputacije, pesniške zbirke ter pravne, glasbene in nabožne spise, predvsem v latinščini, pa tudi v nemščini in madžarščini. Po Mravljevi smrti sta podjetje vodila naprej vdova Margareta in nato sin Matevž, po poroki sinove vdove Marije s tiskarjem Matevžem Cosmeroviusom leta 1640 pa sta se tiskarni združili in se razvili v najpomembnejšo dunajsko tiskarno v 17. stoletju.
—–
Na današnji dan leta 1843 je izšla prva številka prvega slovenskega poljudno-strokovnega časopisa »Kmetijske in rokodelske novice«. Ustanoviteljica in lastnica Kranjska kmetijska družba je po večletnih pripravah zaupala urednikovanje Janezu Bleiweisu; ta je kot praktičen racionalist z utilitarističnimi cilji in kot živinozdravnik vtisnil Novicam osebnostni pečat. V listu je strokovno izobraževal in gojil tudi pisanje o tak o imenovanih domovinskih zadevah ter s sodelavci obravnaval slovstvena, jezikovna, zemljepisna in narodopisna vprašanja. Namenjen je bil slovenskim kmetom, obrtnikom, rokodelcem, posvetnim in kleričnim izobražencem z željo, da bi se dvignili na višjo gospodarsko in kulturno raven.
Novice so kritično poročale o napredku v svetu, hkrati pa objavljale poučne prispevke iz preteklosti. Med marčno revolucijo leta 1848 so se Novice iz poučnega lista spremenile v političnega. Zagovarjale so legitimizem, obsojale nasilno odpravo fevdalnih obveznosti in se zavzemale za mirno uveljavljanje kmetovih pravic. Kmetijske in rokodelske novice so izhajale do leta 1902 in so bile prvi slovenski množični list, ki je veliko prispeval k razvoju slovenske narodne zavesti ter politično in kulturno razgibal slovensko javnost.
—–
Komediograf in prigodniški pisatelj JAKA ŠTOKA je leta 1914 v Trstu odprl tisti čas edino slovensko knjigarno in založil več slovenskih knjig. Pisal je burke, ki so jih igrali na amaterskih odrih po vsej Sloveniji, ter izdajal žepni koledarček Vedež, Gospodinjski koledar in priročnik Hišni prijatelj, ki jih je zvečine tudi sam napisal. Jaka Štoka je bil tudi eden izmed ustanovitelji Tržaškega dramatičnega društva. Rodil se je na današnji dan pred 150-imi leti na Kontovelu pri Trstu.
—–
Petrologinja (strokovnjakinja za kamnoslovje) LJUDMILA DOLÁR MANTUÁNI se je rodila na današnji dan leta 1906 v Celju. Diplomirala in doktorirala je v Ljubljani, leta 1940 pa je postala docentka za petrografijo in optično raziskovanje mineralov in kamnin na ljubljanski univerzi. Izpopolnjevala se je na številnih univerzah v Evropi in Kanadi. Objavila je 65 razprav in člankov o rudninah in kamninah Slovenije, Avstrije in Kanade. Ljudmila Dolar Mantuani je bila med drugim znanstvena sodelavka kanadske univerze v Vancouvru in znanstvena svetnica pri komisiji za hidroelektriko v Torontu v Kanadi.