Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kartuzijanski samostan Pleterje blizu Šentjerneja pod Gorjanci je dal zgraditi celjski grof Herman II.; listino o ustanovitvi je izdal na današnji dan pred 610-imi leti. Turki so leta 1471 samostan požgali, cerkvene oblasti pa so ga obnovile. Dve stoletji je bil v rokah jezuitov, leta 1899 pa so ga kupili francoski kartuzijanci in postavili nove samostanske stavbe. Ta katoliški meniški red strogega življenja, molitve in pokore je bil ustanovljen leta 1084. Na slovenskem ozemlju je imel okoli leta 1160 kartuzije v Žičah blizu Konjic, nekaj pozneje v Jurkloštru pri Celju in v Bistri pri Vrhniki, nazadnje pa v Pleterjah pod Gorjanci. Ta je zdaj edina kartuzija na Slovenskem.
—–
Slikar ANTON JOŽEF LERCHINGER se je rodil okoli leta 1720, prvič pa je omenjen leta 1741 kot pomočnik ptujskega slikarja Franca Antona Pachmayerja pri poslikavi kapele žalostne Matere božje v ptujski proštijski cerkvi. Po naročilu cerkva in plemiških družin je slikal na Štajerskem, predvsem v šmarsko-rogaški okolici in v Savinjski dolini, ter v Hrváškem Zágorju. V svojih delih je povzemal dosežke štajerskega baročnega slikarstva prvih desetletij 18. stoletja in jih dopolnjeval z zelo osebno, rokokojsko govorico. Lerchingerjeve freske pomenijo vrh poznobaročnega in rokokojskega slikarstva na tem območju, takšne kakovosti pa ni dosegel v oljnem slikarstvu.
—–
Zborovodja in skladatelj JANEZ KUHAR je bil med 2. svetovno vojno glasbeni vodja Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju in zborovodja Partizanskega pevskega zbora. Takrat je napisal vrsto pesmi in koračnic, med njimi Hej brigade, Počiva jezero v tihoti, Bosa pojdiva dekle obsorej, V hribe šel je partizan, Tam na Pugled gori in Jutri gremo v napad, ki je tako rekoč ponarodela..
Po vojni je bil ustanovitelj in vodja zbora cicibanov ter otroškega in mladinskega zbora Radia Ljubljana, do leta 1972 pa tudi glasbeni urednik na našem radiu. Lepe uspehe je dosegel tudi z otroškim in dekliškim pevskim zborom glasbene šole Franca Šturma iz Ljubljane. Kot odličen harmonikar je ustvarjal skladbe za harmoniko solo in spodbujal delovanje harmonikarskih orkestrov.
S posnetki in javnimi nastopi ter številnimi zborovskimi deli za mladinske zasedbe, v katerih se je približal otroškemu ljudskemu izročilu, je pomembno vplival na razvoj slovenskega mladinskega zborovstva. Za svoje delo je leta 1997 prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Striček Janez, kot so mu rekli otroci, njegovi najmlajši pevci, zborovodja in skladatelj Janez Kuhar, se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.
—–
Kipar SLAVKO TIHEC je 1955. leta diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Pozneje je bil redni profesor v tej izobraževalni ustanovi, hkrati pa je zavzeto ustvarjal velike in male plastike. Veliko je razstavljal doma, pa tudi na tujem, ter dobil številna priznanja, med drugim Jakopičevo in Prešernovo nagrado. Njegova najbolj znana dela so: spomenik Pohorskemu bataljonu na Osankarici, spomenik pred Domom kulture v Bohinjski Bistrici, spomenik Revoluciji v Ljubljani ter spomenik Ivanu Cankarju pred Cankarjevim domom v Ljubljani. Slavko Tihec se je rodil na današnji dan leta 1928 v Mariboru.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kartuzijanski samostan Pleterje blizu Šentjerneja pod Gorjanci je dal zgraditi celjski grof Herman II.; listino o ustanovitvi je izdal na današnji dan pred 610-imi leti. Turki so leta 1471 samostan požgali, cerkvene oblasti pa so ga obnovile. Dve stoletji je bil v rokah jezuitov, leta 1899 pa so ga kupili francoski kartuzijanci in postavili nove samostanske stavbe. Ta katoliški meniški red strogega življenja, molitve in pokore je bil ustanovljen leta 1084. Na slovenskem ozemlju je imel okoli leta 1160 kartuzije v Žičah blizu Konjic, nekaj pozneje v Jurkloštru pri Celju in v Bistri pri Vrhniki, nazadnje pa v Pleterjah pod Gorjanci. Ta je zdaj edina kartuzija na Slovenskem.
—–
Slikar ANTON JOŽEF LERCHINGER se je rodil okoli leta 1720, prvič pa je omenjen leta 1741 kot pomočnik ptujskega slikarja Franca Antona Pachmayerja pri poslikavi kapele žalostne Matere božje v ptujski proštijski cerkvi. Po naročilu cerkva in plemiških družin je slikal na Štajerskem, predvsem v šmarsko-rogaški okolici in v Savinjski dolini, ter v Hrváškem Zágorju. V svojih delih je povzemal dosežke štajerskega baročnega slikarstva prvih desetletij 18. stoletja in jih dopolnjeval z zelo osebno, rokokojsko govorico. Lerchingerjeve freske pomenijo vrh poznobaročnega in rokokojskega slikarstva na tem območju, takšne kakovosti pa ni dosegel v oljnem slikarstvu.
—–
Zborovodja in skladatelj JANEZ KUHAR je bil med 2. svetovno vojno glasbeni vodja Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju in zborovodja Partizanskega pevskega zbora. Takrat je napisal vrsto pesmi in koračnic, med njimi Hej brigade, Počiva jezero v tihoti, Bosa pojdiva dekle obsorej, V hribe šel je partizan, Tam na Pugled gori in Jutri gremo v napad, ki je tako rekoč ponarodela..
Po vojni je bil ustanovitelj in vodja zbora cicibanov ter otroškega in mladinskega zbora Radia Ljubljana, do leta 1972 pa tudi glasbeni urednik na našem radiu. Lepe uspehe je dosegel tudi z otroškim in dekliškim pevskim zborom glasbene šole Franca Šturma iz Ljubljane. Kot odličen harmonikar je ustvarjal skladbe za harmoniko solo in spodbujal delovanje harmonikarskih orkestrov.
S posnetki in javnimi nastopi ter številnimi zborovskimi deli za mladinske zasedbe, v katerih se je približal otroškemu ljudskemu izročilu, je pomembno vplival na razvoj slovenskega mladinskega zborovstva. Za svoje delo je leta 1997 prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Striček Janez, kot so mu rekli otroci, njegovi najmlajši pevci, zborovodja in skladatelj Janez Kuhar, se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.
—–
Kipar SLAVKO TIHEC je 1955. leta diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Pozneje je bil redni profesor v tej izobraževalni ustanovi, hkrati pa je zavzeto ustvarjal velike in male plastike. Veliko je razstavljal doma, pa tudi na tujem, ter dobil številna priznanja, med drugim Jakopičevo in Prešernovo nagrado. Njegova najbolj znana dela so: spomenik Pohorskemu bataljonu na Osankarici, spomenik pred Domom kulture v Bohinjski Bistrici, spomenik Revoluciji v Ljubljani ter spomenik Ivanu Cankarju pred Cankarjevim domom v Ljubljani. Slavko Tihec se je rodil na današnji dan leta 1928 v Mariboru.
Začetki medicine dela pri nas Kmet in politik Režiser s posluhom za življenjsko prepričljiv dialog
Pisateljica o ženskem vprašanju Sodelavcev ob krfski deklaraciji Slikarka in ustvarjalka lutk
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Neveljaven email naslov