Kartuzijanski samostan Pleterje blizu Šentjerneja pod Gorjanci je dal zgraditi celjski grof Herman II.; listino o ustanovitvi je izdal na današnji dan pred 610-imi leti. Turki so leta 1471 samostan požgali, cerkvene oblasti pa so ga obnovile. Dve stoletji je bil v rokah jezuitov, leta 1899 pa so ga kupili francoski kartuzijanci in postavili nove samostanske stavbe. Ta katoliški meniški red strogega življenja, molitve in pokore je bil ustanovljen leta 1084. Na slovenskem ozemlju je imel okoli leta 1160 kartuzije v Žičah blizu Konjic, nekaj pozneje v Jurkloštru pri Celju in v Bistri pri Vrhniki, nazadnje pa v Pleterjah pod Gorjanci. Ta je zdaj edina kartuzija na Slovenskem.
—–
Slikar ANTON JOŽEF LERCHINGER se je rodil okoli leta 1720, prvič pa je omenjen leta 1741 kot pomočnik ptujskega slikarja Franca Antona Pachmayerja pri poslikavi kapele žalostne Matere božje v ptujski proštijski cerkvi. Po naročilu cerkva in plemiških družin je slikal na Štajerskem, predvsem v šmarsko-rogaški okolici in v Savinjski dolini, ter v Hrváškem Zágorju. V svojih delih je povzemal dosežke štajerskega baročnega slikarstva prvih desetletij 18. stoletja in jih dopolnjeval z zelo osebno, rokokojsko govorico. Lerchingerjeve freske pomenijo vrh poznobaročnega in rokokojskega slikarstva na tem območju, takšne kakovosti pa ni dosegel v oljnem slikarstvu.
—–
Zborovodja in skladatelj JANEZ KUHAR je bil med 2. svetovno vojno glasbeni vodja Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju in zborovodja Partizanskega pevskega zbora. Takrat je napisal vrsto pesmi in koračnic, med njimi Hej brigade, Počiva jezero v tihoti, Bosa pojdiva dekle obsorej, V hribe šel je partizan, Tam na Pugled gori in Jutri gremo v napad, ki je tako rekoč ponarodela..
Po vojni je bil ustanovitelj in vodja zbora cicibanov ter otroškega in mladinskega zbora Radia Ljubljana, do leta 1972 pa tudi glasbeni urednik na našem radiu. Lepe uspehe je dosegel tudi z otroškim in dekliškim pevskim zborom glasbene šole Franca Šturma iz Ljubljane. Kot odličen harmonikar je ustvarjal skladbe za harmoniko solo in spodbujal delovanje harmonikarskih orkestrov.
S posnetki in javnimi nastopi ter številnimi zborovskimi deli za mladinske zasedbe, v katerih se je približal otroškemu ljudskemu izročilu, je pomembno vplival na razvoj slovenskega mladinskega zborovstva. Za svoje delo je leta 1997 prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Striček Janez, kot so mu rekli otroci, njegovi najmlajši pevci, zborovodja in skladatelj Janez Kuhar, se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.
—–
Kipar SLAVKO TIHEC je 1955. leta diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Pozneje je bil redni profesor v tej izobraževalni ustanovi, hkrati pa je zavzeto ustvarjal velike in male plastike. Veliko je razstavljal doma, pa tudi na tujem, ter dobil številna priznanja, med drugim Jakopičevo in Prešernovo nagrado. Njegova najbolj znana dela so: spomenik Pohorskemu bataljonu na Osankarici, spomenik pred Domom kulture v Bohinjski Bistrici, spomenik Revoluciji v Ljubljani ter spomenik Ivanu Cankarju pred Cankarjevim domom v Ljubljani. Slavko Tihec se je rodil na današnji dan leta 1928 v Mariboru.