Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Frank J. Lausche (1895-1990) župan Cleveland * liberalni ideolog in organizator * koroški knjižničar, muzealec in publicist * kiparska stvaritev krasi pročelje zgradbe Državnega zbora
Leta 1882 se je v Ložu rodil politik Gregor Žerjav. Med študijem prava na Dunaju je bil nekaj let predsednik društva slovenskih študentov Slovenija ter ideolog in organizator slovenske liberalno usmerjene narodnoradikalne mladine.. Avgusta leta 1918 je bil med ustanovitelji Narodnega sveta v Ljubljani, sodeloval pa je tudi pri pripravi Ženevskega sporazuma. Po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil več let podpredsednik oziroma predsednik Deželne vlade za Slovenijo. Kot član ustavodajne skupščine Kraljevine se je odločno zavzel za sprejetje unitaristične in centralistične ustave ter za uvedbo tako imenovanega kanzelparagrafa, ki je prepovedoval izkoriščanje duhovniške službe v politične namene. Večkrat je bil poslanec Narodne skupščine in minister za gozdove in rude ter za pravosodje. Leta 1920 je Gregor Žerjav ustanovil “Jutro”, vodilni liberalni politični dnevnik, ki je izhajal do leta 1945.
14. novembra 1895 se je v Clevelandu v zvezni državi Ohio rodil pravnik in politik Frank J. Lausche, eden najuspešnejših Slovencev v Združenih državah Amerike. Bil je sin izseljencev iz Hinj pri Kočevju. Šolo je obiskoval v slovenski župniji Svetega Vida v rojstnem mestu in pozneje, po študiju prava, postal odvetnik. Leta 1942 je postal župan Clevelanda, mesta, v katerem je svoj dom našlo več deset tisoč Slovencev. Frank Lausche je bil petkrat izvoljen za guvernerja zvezne države Ohio in dvakrat za zveznega senatorja. Cleveland je pred stoletjem veljal za tretje največje slovensko mesto na svetu – za Trstom in Ljubljano. Leta 1952 je republikanski predsedniški kandidat Dwight D. Eisenhower resno razmišljal, da bi Lausche postal njegov kandidat za podpredsednika. Leta 1956 se je pojavil na naslovnici revije Time, danes pa se v Clevelandu po njem imenuje ulica.
Literarni zgodovinar in publicist Franc Sušnik je po študiju v Ljubljani in Zagrebu leta 1924 doktoriral iz nemške književnosti. Do okupacije je bil srednješolski profesor, leta 1944 obsojen na smrt, a po spletu okoliščin interniran v Dachau. Po vojni je prevzel vodenje gimnazije na Ravnah, na njegovo pobudo pa je bila leta 1949 ustanovljena še Študijska knjižnica in štiri leta pozneje Delavski muzej. Vse tri ustanove so predstavljale osrednje kulturno in izobraževalno središče na Koroškem. Franc Sušnik je deloval na pedagoškem, knjižničarskem in literarnem področju. Že leta 1936 je v Mariboru napisal odmeven “Pregled svetovne literature”, po vojni pa objavljal članke in eseje o slovenski literaturi in kulturi na Koroškem. Franc Sušnik se je rodil leta 1898 na Prevaljah.
Kasnejši kipar Karel Putrih je obiskoval kiparski oddelek tehniške srednje šole v Ljubljani in pozneje študiral pri profesorjih Kafki in Španielu na Likovni akademiji v Pragi, kjer je leta 1935 tudi diplomiral. Bil je med ustanovitelji kluba Neodvisnih. Največ je ustvarjal v kamnu, žgani glini, bronu in vosku. Pogosto je modeliral ženske akte, figuraliko in portrete. Od leta 1950 je bil tudi profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Leta 1959 je skupaj z Zdenkom Kalinom prejel Prešernovo nagrado za plastiko na poslopju tedanje Ljudske skupščine, današnjega Državnega zbora Republike Slovenije. Tam je v enoten okvir alegorično povezal glavne dejavnosti v gospodarstvu. To Kalinovo in Putrihovo delo je v času nastanka veljalo za eno največjih kiparskih stvaritev v Sloveniji v obdobju po drugi svetovni vojni. Kipar Karel Putrih se je rodil leta 1910 v Ljubljani.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Frank J. Lausche (1895-1990) župan Cleveland * liberalni ideolog in organizator * koroški knjižničar, muzealec in publicist * kiparska stvaritev krasi pročelje zgradbe Državnega zbora
Leta 1882 se je v Ložu rodil politik Gregor Žerjav. Med študijem prava na Dunaju je bil nekaj let predsednik društva slovenskih študentov Slovenija ter ideolog in organizator slovenske liberalno usmerjene narodnoradikalne mladine.. Avgusta leta 1918 je bil med ustanovitelji Narodnega sveta v Ljubljani, sodeloval pa je tudi pri pripravi Ženevskega sporazuma. Po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil več let podpredsednik oziroma predsednik Deželne vlade za Slovenijo. Kot član ustavodajne skupščine Kraljevine se je odločno zavzel za sprejetje unitaristične in centralistične ustave ter za uvedbo tako imenovanega kanzelparagrafa, ki je prepovedoval izkoriščanje duhovniške službe v politične namene. Večkrat je bil poslanec Narodne skupščine in minister za gozdove in rude ter za pravosodje. Leta 1920 je Gregor Žerjav ustanovil “Jutro”, vodilni liberalni politični dnevnik, ki je izhajal do leta 1945.
14. novembra 1895 se je v Clevelandu v zvezni državi Ohio rodil pravnik in politik Frank J. Lausche, eden najuspešnejših Slovencev v Združenih državah Amerike. Bil je sin izseljencev iz Hinj pri Kočevju. Šolo je obiskoval v slovenski župniji Svetega Vida v rojstnem mestu in pozneje, po študiju prava, postal odvetnik. Leta 1942 je postal župan Clevelanda, mesta, v katerem je svoj dom našlo več deset tisoč Slovencev. Frank Lausche je bil petkrat izvoljen za guvernerja zvezne države Ohio in dvakrat za zveznega senatorja. Cleveland je pred stoletjem veljal za tretje največje slovensko mesto na svetu – za Trstom in Ljubljano. Leta 1952 je republikanski predsedniški kandidat Dwight D. Eisenhower resno razmišljal, da bi Lausche postal njegov kandidat za podpredsednika. Leta 1956 se je pojavil na naslovnici revije Time, danes pa se v Clevelandu po njem imenuje ulica.
Literarni zgodovinar in publicist Franc Sušnik je po študiju v Ljubljani in Zagrebu leta 1924 doktoriral iz nemške književnosti. Do okupacije je bil srednješolski profesor, leta 1944 obsojen na smrt, a po spletu okoliščin interniran v Dachau. Po vojni je prevzel vodenje gimnazije na Ravnah, na njegovo pobudo pa je bila leta 1949 ustanovljena še Študijska knjižnica in štiri leta pozneje Delavski muzej. Vse tri ustanove so predstavljale osrednje kulturno in izobraževalno središče na Koroškem. Franc Sušnik je deloval na pedagoškem, knjižničarskem in literarnem področju. Že leta 1936 je v Mariboru napisal odmeven “Pregled svetovne literature”, po vojni pa objavljal članke in eseje o slovenski literaturi in kulturi na Koroškem. Franc Sušnik se je rodil leta 1898 na Prevaljah.
Kasnejši kipar Karel Putrih je obiskoval kiparski oddelek tehniške srednje šole v Ljubljani in pozneje študiral pri profesorjih Kafki in Španielu na Likovni akademiji v Pragi, kjer je leta 1935 tudi diplomiral. Bil je med ustanovitelji kluba Neodvisnih. Največ je ustvarjal v kamnu, žgani glini, bronu in vosku. Pogosto je modeliral ženske akte, figuraliko in portrete. Od leta 1950 je bil tudi profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Leta 1959 je skupaj z Zdenkom Kalinom prejel Prešernovo nagrado za plastiko na poslopju tedanje Ljudske skupščine, današnjega Državnega zbora Republike Slovenije. Tam je v enoten okvir alegorično povezal glavne dejavnosti v gospodarstvu. To Kalinovo in Putrihovo delo je v času nastanka veljalo za eno največjih kiparskih stvaritev v Sloveniji v obdobju po drugi svetovni vojni. Kipar Karel Putrih se je rodil leta 1910 v Ljubljani.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov