Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Frank J. Lausche (1895-1990) župan Cleveland * liberalni ideolog in organizator * koroški knjižničar, muzealec in publicist * kiparska stvaritev krasi pročelje zgradbe Državnega zbora

Leta 1882 se je v Ložu rodil politik Gregor Žerjav. Med študijem prava na Dunaju je bil nekaj let predsednik društva slovenskih študentov Slovenija ter ideolog in organizator slovenske liberalno usmerjene narodnoradikalne mladine.. Avgusta leta 1918 je bil med ustanovitelji Narodnega sveta v Ljubljani, sodeloval pa je tudi pri pripravi Ženevskega sporazuma. Po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil več let podpredsednik oziroma predsednik Deželne vlade za Slovenijo. Kot član ustavodajne skupščine Kraljevine se je odločno zavzel za sprejetje unitaristične in centralistične ustave ter za uvedbo tako imenovanega kanzelparagrafa, ki je prepovedoval izkoriščanje duhovniške službe v politične namene. Večkrat je bil poslanec Narodne skupščine in minister za gozdove in rude ter za pravosodje. Leta 1920 je Gregor Žerjav ustanovil “Jutro”, vodilni liberalni politični dnevnik, ki je izhajal do leta 1945.

14. novembra 1895 se je v Clevelandu v zvezni državi Ohio rodil pravnik in politik Frank J. Lausche, eden najuspešnejših Slovencev v Združenih državah Amerike. Bil je sin izseljencev iz Hinj pri Kočevju. Šolo je obiskoval v slovenski župniji Svetega Vida v rojstnem mestu in pozneje, po študiju prava, postal odvetnik. Leta 1942 je postal župan Clevelanda, mesta, v katerem je svoj dom našlo več deset tisoč Slovencev. Frank Lausche je bil petkrat izvoljen za guvernerja zvezne države Ohio in dvakrat za zveznega senatorja. Cleveland je pred stoletjem veljal za tretje največje slovensko mesto na svetu – za Trstom in Ljubljano. Leta 1952 je republikanski predsedniški kandidat Dwight D. Eisenhower resno razmišljal, da bi Lausche postal njegov kandidat za podpredsednika. Leta 1956 se je pojavil na naslovnici revije Time, danes pa se v Clevelandu po njem imenuje ulica.

Literarni zgodovinar in publicist Franc Sušnik je po študiju v Ljubljani in Zagrebu leta 1924 doktoriral iz nemške književnosti. Do okupacije je bil srednješolski profesor, leta 1944 obsojen na smrt, a po spletu okoliščin interniran v Dachau. Po vojni je prevzel vodenje gimnazije na Ravnah, na njegovo pobudo pa je bila leta 1949 ustanovljena še Študijska knjižnica in štiri leta pozneje Delavski muzej. Vse tri ustanove so predstavljale osrednje kulturno in izobraževalno središče na Koroškem. Franc Sušnik je deloval na pedagoškem, knjižničarskem in literarnem področju. Že leta 1936 je v Mariboru napisal odmeven “Pregled svetovne literature”, po vojni pa objavljal članke in eseje o slovenski literaturi in kulturi na Koroškem. Franc Sušnik se je rodil leta 1898 na Prevaljah.

Kasnejši kipar Karel Putrih je obiskoval kiparski oddelek tehniške srednje šole v Ljubljani in pozneje študiral pri profesorjih Kafki in Španielu na Likovni akademiji v Pragi, kjer je leta 1935 tudi diplomiral. Bil je med ustanovitelji kluba Neodvisnih. Največ je ustvarjal v kamnu, žgani glini, bronu in vosku. Pogosto je modeliral ženske akte, figuraliko in portrete. Od leta 1950 je bil tudi profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Leta 1959 je skupaj z Zdenkom Kalinom prejel Prešernovo nagrado za plastiko na poslopju tedanje Ljudske skupščine, današnjega Državnega zbora Republike Slovenije. Tam je v enoten okvir alegorično povezal glavne dejavnosti v gospodarstvu. To Kalinovo in Putrihovo delo je v času nastanka veljalo za eno največjih kiparskih stvaritev v Sloveniji v obdobju po drugi svetovni vojni. Kipar Karel Putrih se je rodil leta 1910 v Ljubljani.