Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Frank J. Lausche (1895-1990) župan Cleveland * liberalni ideolog in organizator * koroški knjižničar, muzealec in publicist * kiparska stvaritev krasi pročelje zgradbe Državnega zbora
Leta 1882 se je v Ložu rodil politik Gregor Žerjav. Med študijem prava na Dunaju je bil nekaj let predsednik društva slovenskih študentov Slovenija ter ideolog in organizator slovenske liberalno usmerjene narodnoradikalne mladine.. Avgusta leta 1918 je bil med ustanovitelji Narodnega sveta v Ljubljani, sodeloval pa je tudi pri pripravi Ženevskega sporazuma. Po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil več let podpredsednik oziroma predsednik Deželne vlade za Slovenijo. Kot član ustavodajne skupščine Kraljevine se je odločno zavzel za sprejetje unitaristične in centralistične ustave ter za uvedbo tako imenovanega kanzelparagrafa, ki je prepovedoval izkoriščanje duhovniške službe v politične namene. Večkrat je bil poslanec Narodne skupščine in minister za gozdove in rude ter za pravosodje. Leta 1920 je Gregor Žerjav ustanovil “Jutro”, vodilni liberalni politični dnevnik, ki je izhajal do leta 1945.
14. novembra 1895 se je v Clevelandu v zvezni državi Ohio rodil pravnik in politik Frank J. Lausche, eden najuspešnejših Slovencev v Združenih državah Amerike. Bil je sin izseljencev iz Hinj pri Kočevju. Šolo je obiskoval v slovenski župniji Svetega Vida v rojstnem mestu in pozneje, po študiju prava, postal odvetnik. Leta 1942 je postal župan Clevelanda, mesta, v katerem je svoj dom našlo več deset tisoč Slovencev. Frank Lausche je bil petkrat izvoljen za guvernerja zvezne države Ohio in dvakrat za zveznega senatorja. Cleveland je pred stoletjem veljal za tretje največje slovensko mesto na svetu – za Trstom in Ljubljano. Leta 1952 je republikanski predsedniški kandidat Dwight D. Eisenhower resno razmišljal, da bi Lausche postal njegov kandidat za podpredsednika. Leta 1956 se je pojavil na naslovnici revije Time, danes pa se v Clevelandu po njem imenuje ulica.
Literarni zgodovinar in publicist Franc Sušnik je po študiju v Ljubljani in Zagrebu leta 1924 doktoriral iz nemške književnosti. Do okupacije je bil srednješolski profesor, leta 1944 obsojen na smrt, a po spletu okoliščin interniran v Dachau. Po vojni je prevzel vodenje gimnazije na Ravnah, na njegovo pobudo pa je bila leta 1949 ustanovljena še Študijska knjižnica in štiri leta pozneje Delavski muzej. Vse tri ustanove so predstavljale osrednje kulturno in izobraževalno središče na Koroškem. Franc Sušnik je deloval na pedagoškem, knjižničarskem in literarnem področju. Že leta 1936 je v Mariboru napisal odmeven “Pregled svetovne literature”, po vojni pa objavljal članke in eseje o slovenski literaturi in kulturi na Koroškem. Franc Sušnik se je rodil leta 1898 na Prevaljah.
Kasnejši kipar Karel Putrih je obiskoval kiparski oddelek tehniške srednje šole v Ljubljani in pozneje študiral pri profesorjih Kafki in Španielu na Likovni akademiji v Pragi, kjer je leta 1935 tudi diplomiral. Bil je med ustanovitelji kluba Neodvisnih. Največ je ustvarjal v kamnu, žgani glini, bronu in vosku. Pogosto je modeliral ženske akte, figuraliko in portrete. Od leta 1950 je bil tudi profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Leta 1959 je skupaj z Zdenkom Kalinom prejel Prešernovo nagrado za plastiko na poslopju tedanje Ljudske skupščine, današnjega Državnega zbora Republike Slovenije. Tam je v enoten okvir alegorično povezal glavne dejavnosti v gospodarstvu. To Kalinovo in Putrihovo delo je v času nastanka veljalo za eno največjih kiparskih stvaritev v Sloveniji v obdobju po drugi svetovni vojni. Kipar Karel Putrih se je rodil leta 1910 v Ljubljani.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Frank J. Lausche (1895-1990) župan Cleveland * liberalni ideolog in organizator * koroški knjižničar, muzealec in publicist * kiparska stvaritev krasi pročelje zgradbe Državnega zbora
Leta 1882 se je v Ložu rodil politik Gregor Žerjav. Med študijem prava na Dunaju je bil nekaj let predsednik društva slovenskih študentov Slovenija ter ideolog in organizator slovenske liberalno usmerjene narodnoradikalne mladine.. Avgusta leta 1918 je bil med ustanovitelji Narodnega sveta v Ljubljani, sodeloval pa je tudi pri pripravi Ženevskega sporazuma. Po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil več let podpredsednik oziroma predsednik Deželne vlade za Slovenijo. Kot član ustavodajne skupščine Kraljevine se je odločno zavzel za sprejetje unitaristične in centralistične ustave ter za uvedbo tako imenovanega kanzelparagrafa, ki je prepovedoval izkoriščanje duhovniške službe v politične namene. Večkrat je bil poslanec Narodne skupščine in minister za gozdove in rude ter za pravosodje. Leta 1920 je Gregor Žerjav ustanovil “Jutro”, vodilni liberalni politični dnevnik, ki je izhajal do leta 1945.
14. novembra 1895 se je v Clevelandu v zvezni državi Ohio rodil pravnik in politik Frank J. Lausche, eden najuspešnejših Slovencev v Združenih državah Amerike. Bil je sin izseljencev iz Hinj pri Kočevju. Šolo je obiskoval v slovenski župniji Svetega Vida v rojstnem mestu in pozneje, po študiju prava, postal odvetnik. Leta 1942 je postal župan Clevelanda, mesta, v katerem je svoj dom našlo več deset tisoč Slovencev. Frank Lausche je bil petkrat izvoljen za guvernerja zvezne države Ohio in dvakrat za zveznega senatorja. Cleveland je pred stoletjem veljal za tretje največje slovensko mesto na svetu – za Trstom in Ljubljano. Leta 1952 je republikanski predsedniški kandidat Dwight D. Eisenhower resno razmišljal, da bi Lausche postal njegov kandidat za podpredsednika. Leta 1956 se je pojavil na naslovnici revije Time, danes pa se v Clevelandu po njem imenuje ulica.
Literarni zgodovinar in publicist Franc Sušnik je po študiju v Ljubljani in Zagrebu leta 1924 doktoriral iz nemške književnosti. Do okupacije je bil srednješolski profesor, leta 1944 obsojen na smrt, a po spletu okoliščin interniran v Dachau. Po vojni je prevzel vodenje gimnazije na Ravnah, na njegovo pobudo pa je bila leta 1949 ustanovljena še Študijska knjižnica in štiri leta pozneje Delavski muzej. Vse tri ustanove so predstavljale osrednje kulturno in izobraževalno središče na Koroškem. Franc Sušnik je deloval na pedagoškem, knjižničarskem in literarnem področju. Že leta 1936 je v Mariboru napisal odmeven “Pregled svetovne literature”, po vojni pa objavljal članke in eseje o slovenski literaturi in kulturi na Koroškem. Franc Sušnik se je rodil leta 1898 na Prevaljah.
Kasnejši kipar Karel Putrih je obiskoval kiparski oddelek tehniške srednje šole v Ljubljani in pozneje študiral pri profesorjih Kafki in Španielu na Likovni akademiji v Pragi, kjer je leta 1935 tudi diplomiral. Bil je med ustanovitelji kluba Neodvisnih. Največ je ustvarjal v kamnu, žgani glini, bronu in vosku. Pogosto je modeliral ženske akte, figuraliko in portrete. Od leta 1950 je bil tudi profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Leta 1959 je skupaj z Zdenkom Kalinom prejel Prešernovo nagrado za plastiko na poslopju tedanje Ljudske skupščine, današnjega Državnega zbora Republike Slovenije. Tam je v enoten okvir alegorično povezal glavne dejavnosti v gospodarstvu. To Kalinovo in Putrihovo delo je v času nastanka veljalo za eno največjih kiparskih stvaritev v Sloveniji v obdobju po drugi svetovni vojni. Kipar Karel Putrih se je rodil leta 1910 v Ljubljani.
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov