Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

17.07.2017


Na današnji dan leta 1823 se je v Altnu v vzhodni Nemčiji rodil zgodovinar THEODOR ELZE. Kot protestantski duhovnik je v letih od 1852 do 1865 deloval v Ljubljani kot prvi pastor obnovljene protestantske cerkve na Kranjskem. Predvsem je odkrival in bibliografsko evidentiral slovenske protestantske tiske in pisal o delu njihovih avtorjev (Trubarja, Bohoriča in Dalmatina). Theodor Elze je raziskoval tudi vpliv tübinške univerze na razvoj protestantske misli v slovenskih pokrajinah.
—–
Pesnica KRISTINA ŠULER se je rodila na današnji dan leta 1866 v Kropi. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani je poučevala v nekaj krajih na Gorenjskem, Kranjskem in Štajerskem. Svoje prve pesmi je objavila v “Ljubljanskem zvonu”, v ženskem mesečniku “Slovenka”, pozneje pa tudi drugod. V tistih letih so jo poleg Vide Jerajeve šteli za najboljšo pesnico tedanjega časa. Njen pesniški svet je bila lirična izpoved njenega lastnega čustvenega razkroja in bolečine.
Med obema vojnama je pesniško utihnila, med narodnoosvobodilnim gibanjem pa je kot ena najstarejših aktivistk v Ljubljani (tedaj je imela 75 let) sodelovala v napisnih akcijah po mestu, pisala pesmi in jih v dneh množičnih italijanskih racij prebirala ljubljanskim aktivistom. Kristina Šuler je s pesmijo “V pričakovanju” skupaj z Otonom Župančičem, Franom Saleškim Finžgarjem, Francetom Koblarjem in Marjo Boršnik sodelovala pri slavnostni številki “Slovenskega poročevalca”, izdani 9. maja 1945.
—–
Ob petdeseti obletnici izuma fotografije je na današnji dan leta 1889 profesor Ivan Šubic s kolegi v Ljubljani ustanovil “Klub fotografov amaterjev”, ki se je uvrstil med najzgodnejše te vrste v Evropi. V okviru tega so prirejali fotografske tečaje in razstave. Deset let pozneje je gospodarstvenik in politik Peter Kozler ustanovil drugi klub, ki je združeval predvsem aristokrate, uradnike in meščane. Fotografi amaterji so v tistem času za fotografijo na Slovenskem pomenili osvežitev; a bolj v bogastvu motivike kot v tehnični popolnosti.
Izjemno dokumentarno vrednost imajo njihovi posnetki posledic potresa leta 1895 in obnove Ljubljane po njem. Prvi Slovenec, ki je v svoji reviji objavil fotografijo, je bil urednik literarnega lista “Dom in svet” Frančišek Lampe. Letnik te revije je poslal v dar celo samemu cesarju na Dunaj, kar je zapisano v dvornem arhivu. Slovenska matica je leta 1900 v soglasju o pristopu Avstrije k Bernski konvenciji o zaščiti avtorskih pravic izrecno zapisala, naj bodo razen literarnih in umetniških te zaščite deležna tudi fotografska dela.
—–
Dirigent SAMO HUBAD se je v slovensko glasbeno zgodovino vpisal predvsem z močnimi in izrazitimi interpretacijami simfoničnih in opernih del ter kot izjemen poznavalec glasbenih slogov in smeri. Iz dirigiranja in kompozicije je leta 1941 diplomiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Salzburgu in Pragi.
V mladosti ga je pritegnil predvsem jazz in tako je postal član prve zasedbe današnjega Big banda RTV Slovenija, ki ga je leta 1945 ustanovil Bojan Adamič, poklicno dirigentsko pot pa je začel že leta 1942 v ljubljanski Operi. V njej je bil med letoma 1948 in 52 tudi direktor. Kot šef-dirigent je deloval še v Slovenski filharmoniji, od leta 1966 do 80 pa je bil šef-dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. S tem ansamblom je koncertiral doma in na tujem, bistveno pa je razširil tudi simfonični in koncertni repertoar ter z njim posnel vrsto skladb od baroka do sodobne glasbe. Med temi je izstopala prva celotna izvedba “Črnih mask” Marija Kogoja; zanjo je dobil Prešernovo nagrado. Poleg številnih drugih nagrad in priznaj je leta 2001 prejel tudi srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Samo Hubad se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.


Na današnji dan

6277 epizod

Na današnji dan

6277 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

17.07.2017


Na današnji dan leta 1823 se je v Altnu v vzhodni Nemčiji rodil zgodovinar THEODOR ELZE. Kot protestantski duhovnik je v letih od 1852 do 1865 deloval v Ljubljani kot prvi pastor obnovljene protestantske cerkve na Kranjskem. Predvsem je odkrival in bibliografsko evidentiral slovenske protestantske tiske in pisal o delu njihovih avtorjev (Trubarja, Bohoriča in Dalmatina). Theodor Elze je raziskoval tudi vpliv tübinške univerze na razvoj protestantske misli v slovenskih pokrajinah.
—–
Pesnica KRISTINA ŠULER se je rodila na današnji dan leta 1866 v Kropi. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani je poučevala v nekaj krajih na Gorenjskem, Kranjskem in Štajerskem. Svoje prve pesmi je objavila v “Ljubljanskem zvonu”, v ženskem mesečniku “Slovenka”, pozneje pa tudi drugod. V tistih letih so jo poleg Vide Jerajeve šteli za najboljšo pesnico tedanjega časa. Njen pesniški svet je bila lirična izpoved njenega lastnega čustvenega razkroja in bolečine.
Med obema vojnama je pesniško utihnila, med narodnoosvobodilnim gibanjem pa je kot ena najstarejših aktivistk v Ljubljani (tedaj je imela 75 let) sodelovala v napisnih akcijah po mestu, pisala pesmi in jih v dneh množičnih italijanskih racij prebirala ljubljanskim aktivistom. Kristina Šuler je s pesmijo “V pričakovanju” skupaj z Otonom Župančičem, Franom Saleškim Finžgarjem, Francetom Koblarjem in Marjo Boršnik sodelovala pri slavnostni številki “Slovenskega poročevalca”, izdani 9. maja 1945.
—–
Ob petdeseti obletnici izuma fotografije je na današnji dan leta 1889 profesor Ivan Šubic s kolegi v Ljubljani ustanovil “Klub fotografov amaterjev”, ki se je uvrstil med najzgodnejše te vrste v Evropi. V okviru tega so prirejali fotografske tečaje in razstave. Deset let pozneje je gospodarstvenik in politik Peter Kozler ustanovil drugi klub, ki je združeval predvsem aristokrate, uradnike in meščane. Fotografi amaterji so v tistem času za fotografijo na Slovenskem pomenili osvežitev; a bolj v bogastvu motivike kot v tehnični popolnosti.
Izjemno dokumentarno vrednost imajo njihovi posnetki posledic potresa leta 1895 in obnove Ljubljane po njem. Prvi Slovenec, ki je v svoji reviji objavil fotografijo, je bil urednik literarnega lista “Dom in svet” Frančišek Lampe. Letnik te revije je poslal v dar celo samemu cesarju na Dunaj, kar je zapisano v dvornem arhivu. Slovenska matica je leta 1900 v soglasju o pristopu Avstrije k Bernski konvenciji o zaščiti avtorskih pravic izrecno zapisala, naj bodo razen literarnih in umetniških te zaščite deležna tudi fotografska dela.
—–
Dirigent SAMO HUBAD se je v slovensko glasbeno zgodovino vpisal predvsem z močnimi in izrazitimi interpretacijami simfoničnih in opernih del ter kot izjemen poznavalec glasbenih slogov in smeri. Iz dirigiranja in kompozicije je leta 1941 diplomiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Salzburgu in Pragi.
V mladosti ga je pritegnil predvsem jazz in tako je postal član prve zasedbe današnjega Big banda RTV Slovenija, ki ga je leta 1945 ustanovil Bojan Adamič, poklicno dirigentsko pot pa je začel že leta 1942 v ljubljanski Operi. V njej je bil med letoma 1948 in 52 tudi direktor. Kot šef-dirigent je deloval še v Slovenski filharmoniji, od leta 1966 do 80 pa je bil šef-dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. S tem ansamblom je koncertiral doma in na tujem, bistveno pa je razširil tudi simfonični in koncertni repertoar ter z njim posnel vrsto skladb od baroka do sodobne glasbe. Med temi je izstopala prva celotna izvedba “Črnih mask” Marija Kogoja; zanjo je dobil Prešernovo nagrado. Poleg številnih drugih nagrad in priznaj je leta 2001 prejel tudi srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Samo Hubad se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.


29.03.2024

3. april - Ada Škerl (1924) pionirka slovenske intimistične lirike

Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

2. april - »Ameriško-slovenska katoliška jednota« (1894)

Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

1. april - don Paskval Gujon (1909) »naš jezik je slovenski«

Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

31. marec - spominska plošča alpinski četi na radovljiški graščini (1974)

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

30. marec - Filip Terč (1844) začetnik apiterapije v srednji Evropi

Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

29. marec - General in pesnik Rudolf Maister (1874) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

28. marec - Marjan Javornik (1924) in posodobitev programov slovenskega radia

Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

27. marec - Žarko Petan (1929) »V gledališču je režiser bog − žal pa so igralci ateisti«

Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

26. marec - Zlata Rodošek (1922) igralka tržaškega gledališča

Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

25. marec - Viktor Murnik (1874) eden pionirjev telovadne organizacije na Slovenskem

Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

24. marec - Angelca Janko Jenčič (1929) od letnega odra v Rušah do Borštnikovega prstana

Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

23. marec - Rudi Čačinovič (1914) diplomat in pisec

Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

22. marec - Ivan Minatti (1924) »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

21. marec - Ljudska pisateljica Erna Meško (1911) in njeno delo

Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

20. marec - Joso Gorec (1895) in prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami

Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

19. marec - usoda sestreljenih zavezniških letalcev (1944)

Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

18. marec - Josip Mursa (1864) uspešen podjetnik s konca 19. stoletja

Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

17. marec - Jože Snoj (1934) literat o razmerju med posameznikom, svetom in zgodovino

Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

16. marec - Zorko Jelinčič in Primorski ilegalni planinski klub Krpelj (1924)

Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

15. marec - Kako z vlakom skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga ? (1856)

Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 12 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov