Do leta 1504 je bil najvišji predstavnik mestne uprave v Ljubljani mestni sodnik. Opravljal je upravne in sodne posle, vendar je bil pri teh pristojen le za civilne in manjše kazenske zadeve. Volili so ga meščani, odgovarjal pa je mestnemu svetu. Čeprav ni imel stalne plače, je bil vseeno najbolje plačani mestni uradnik; prejemal je namreč del pisarniških pristojbin za izstavitev listin, ki jih je podpisal in opečatil. Februarja leta 1504 je cesar Maksimilijan I. izdal listino, s katero je Ljubljani dovolil voliti župana, in tako je na današnji dan pred 513-imi leti najvišji mestni uradnik – župan – postal Janez plemeniti Lanthieri.
V tistem času so bile vse politične pravice v rokah meščanov, saj so imeli le ti pravico voliti predstavnike mestne samouprave. Status “meščana” je lahko pridobil le osebno svoboden posameznik, ki se je ukvarjal z obrtjo ali trgovino in ki je živel znotraj mestnega obzidja. Služinčad in dninarji niso bili “meščani”; prav tako ne plemiči, njihovi podložniki in duhovščina.
Meščani so izvolili “mestni svet”, ta pa sprva mestnega sodnika in pozneje še župana. Poleg njiju so imeli pomembno vlogo v mestni upravi tudi špitalski mojster, mestni pisarji in dva blagajnika, ki sta nadzorovala stojnice, prodajalne in vse nepremičnine ter na splošno gospodarila z mestnim imetjem. Glavni blagajnik je moral na koncu poslovnega obdobja poročati magistratu, njegovo delo pa je pregledala še posebna komisija.
Manj vidne, a nič manj pomembne so bile tudi nekatere druge službe: mitničarji, mestni stražarji ter zapiralci in čuvarji mestnih vrat. Ljubljana je imela v srednjem veku šest mestnih vrat, ki so jih ob mraku zaklenili. V Mestnem muzeju hranijo enega izmed ključev iz 15. stoletja, ki so ga v 19. stoletju našli med poglabljanjem Ljubljanice.
——
Politični in kulturni delavec ter pravnik JANŽE NOVAK se je rodil na današnji dan leta 1893 v Notranjih Goricah pri Ljubljani. V dijaških letih se je pridružil narodnoradikalni struji in bil eden glavnih zaupnikov in organizatorjev prerodovskega gibanja. Julija leta 1914 so ga aretirali in na ljubljanskem veleizdajniškem procesu obsodili na pet let težke ječe. Po vojni se je pridružil prostovoljcem v bojih za severno mejo. Leta 1927 je v Ljubljani odprl advokaturo in se posvetil vprašanjem kmečko-delavskega gibanja v okviru slovanskega agrarizma. Janže Novak je bil eden izmed pobudnikov ustanovitve Zveze slovenskih agrarnih interesentov in podpredsednik septembra leta 1932 ustanovljene Zveze slovenskih kmetov v Ljubljani. Ti so rešitev “kmetske demokracije” videli v jugoslovanski nacionalni ideji.
—–
Narodni delavec VINKO ZWITTER je na Dunaju leta 1928 končal študij na Visoki šoli za svetovno trgovino in pozneje promoviral iz trgovinskih ved. V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško, urednik ter nekaj let tudi založnik in izdajatelj tednika “Koroški Slovenec” ter vodja slovenskega dijaškega doma v Celovcu. Med drugo svetovno vojno je bil v izgnanstvu, po njej pa profesor na trgovski akademiji v Celovcu, na zasebnih dvojezičnih šolah v nekaterih slovenskih krajih na avstrijskem Koroškem pa je poučeval tudi slovenščino.
Bil je med ustanovitelji celovške Mohorjeve družbe, urednik revije “Družina in dom” in eden pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je postal vodilni slovenski laik v katoliških organizacijah, sodeloval je tudi pri nastajanju Kmečke gospodarske zveze in bil med pobudniki ustanovitve kmetijske šole v Tinjah. Vinko Zwitter, ena osrednjih osebnosti slovenske manjšine na Koroškem, se je rodil na današnji dan leta 1904 v Draščah.