Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gledališki režiser in igralec, pripovednik, publicist in prevajalec OSIP ŠEST se je rodil na današnji dan leta 1893 v Metliki. Po gledališki šoli na Dunaju je bil igralec in režiser v ljubljanski Drami in Operi ter predavatelj na konservatoriju Glasbene matice in po letu 1945 tudi na Akademiji za glasbo. Kot režiser in prevajalec je slovenskemu občinstvu predstavil precej sodobnega evropskega dramskega repertoarja, ki ga je v duhu teatralnega gledališča sam tudi scenografsko opremljal. Osip Šest je pisal še podlistke, kozerije in značilno prigodniško-humoristično in anekdotično prozo.
—–
Regent Aleksander je na današnji dan leta 1919 podpisal “Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev”, s katerim je bila v Ljubljani ustanovljena univerza, naša najvišja znanstvena in vzgojna ustanova. Bila je avtonomna, v odnosih z državo pa v pristojnosti prosvetnega ministrstva. Od prvih osemnajst profesorjev jih je veliko prišlo s tujih univerz, za prvega rektorja pa so izvolili matematika Josipa Plemlja. Vlada je Univerzi dodelila prostore v Deželnem dvorcu prejšnjega Kranjskega deželnega zbora na Kongresnem trgu v Ljubljani.
—–
Kostumografko in scenografko VLASTO HEGEDUŠIČ so po diplomi na Akademiji za uporabno umetnost v Zagrebu leta 1955 za eno sezono povabili v Slovensko narodno gledališče Maribor, a je tam ostala vse do svoje smrti. V teh skoraj petdesetih letih je v drami, operi in baletu pa tudi v filmih in na televiziji ustvarila blizu petsto kostumskih in scenskih kreacij. Njena pozornost je veljala predvsem kreiranju kostumov, za katere sta značilni domišljijska razigranost in barvna sproščenost pri modernih ter kultivirana zanesljivost pri zgodovinskih slogih. Vlasta Hegedušič je gostovala tudi v tujih gledališčih ter se ukvarjala še z modo in slikarstvom. Rodila se je na današnji dan leta 1930 v Zagrebu.
—–
Začetki muzejskega delovanja v Škofji Loki segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Loški rojaki, ki so bili kot profesorji razkropljeni po vsej Sloveiji, so ob koncu šolskih počitnic leta 1936 tvorno sodelovali pri postavitvi loške obrtno-industrijske razstave. Na njej so prvič javno predstavili dokumente in predmete v zvezi z nekdanjimi obrtniškimi cehi in bogato stoletno tradicijo tega srednjeveškega upravnega, gospodarskega in kulturnega središča. Naslednje leto so se “Podnunci” (tako so namreč poimenovali geografa Franceta Planino, zgodovinarja Pavleta Blaznika in literata Tineta Debeljaka, ki so živeli v Nunski ulici pod nunskim samostanom) odločili ustanoviti mestni muzej, ki bi predstavljal zgodovinsko preteklost nekdanjega loškega gospostva.
Na ustanovnem občnem zboru Muzejskega društva so na današnji dan pred 80-imi leti sprejeli pravila ter začeli zbirati in urejati muzejsko, arhivsko, umetnostno, folklorno in drugo gradivo. Avgusta leta 1939 so v Rotovžu na Mestnem trgu odprli muzejsko zbirko in tako je bil ustanovljen Loški muzej, ki velja za prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji. Med drugo svetovno vojno so gradivo hranili v kapucinskem samostanu, ga po njej razstavili v Puštalskem gradu, leta 1959 pa so muzejske zbirke preselil na Loški grad, kjer so na ogled še danes.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gledališki režiser in igralec, pripovednik, publicist in prevajalec OSIP ŠEST se je rodil na današnji dan leta 1893 v Metliki. Po gledališki šoli na Dunaju je bil igralec in režiser v ljubljanski Drami in Operi ter predavatelj na konservatoriju Glasbene matice in po letu 1945 tudi na Akademiji za glasbo. Kot režiser in prevajalec je slovenskemu občinstvu predstavil precej sodobnega evropskega dramskega repertoarja, ki ga je v duhu teatralnega gledališča sam tudi scenografsko opremljal. Osip Šest je pisal še podlistke, kozerije in značilno prigodniško-humoristično in anekdotično prozo.
—–
Regent Aleksander je na današnji dan leta 1919 podpisal “Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev”, s katerim je bila v Ljubljani ustanovljena univerza, naša najvišja znanstvena in vzgojna ustanova. Bila je avtonomna, v odnosih z državo pa v pristojnosti prosvetnega ministrstva. Od prvih osemnajst profesorjev jih je veliko prišlo s tujih univerz, za prvega rektorja pa so izvolili matematika Josipa Plemlja. Vlada je Univerzi dodelila prostore v Deželnem dvorcu prejšnjega Kranjskega deželnega zbora na Kongresnem trgu v Ljubljani.
—–
Kostumografko in scenografko VLASTO HEGEDUŠIČ so po diplomi na Akademiji za uporabno umetnost v Zagrebu leta 1955 za eno sezono povabili v Slovensko narodno gledališče Maribor, a je tam ostala vse do svoje smrti. V teh skoraj petdesetih letih je v drami, operi in baletu pa tudi v filmih in na televiziji ustvarila blizu petsto kostumskih in scenskih kreacij. Njena pozornost je veljala predvsem kreiranju kostumov, za katere sta značilni domišljijska razigranost in barvna sproščenost pri modernih ter kultivirana zanesljivost pri zgodovinskih slogih. Vlasta Hegedušič je gostovala tudi v tujih gledališčih ter se ukvarjala še z modo in slikarstvom. Rodila se je na današnji dan leta 1930 v Zagrebu.
—–
Začetki muzejskega delovanja v Škofji Loki segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Loški rojaki, ki so bili kot profesorji razkropljeni po vsej Sloveiji, so ob koncu šolskih počitnic leta 1936 tvorno sodelovali pri postavitvi loške obrtno-industrijske razstave. Na njej so prvič javno predstavili dokumente in predmete v zvezi z nekdanjimi obrtniškimi cehi in bogato stoletno tradicijo tega srednjeveškega upravnega, gospodarskega in kulturnega središča. Naslednje leto so se “Podnunci” (tako so namreč poimenovali geografa Franceta Planino, zgodovinarja Pavleta Blaznika in literata Tineta Debeljaka, ki so živeli v Nunski ulici pod nunskim samostanom) odločili ustanoviti mestni muzej, ki bi predstavljal zgodovinsko preteklost nekdanjega loškega gospostva.
Na ustanovnem občnem zboru Muzejskega društva so na današnji dan pred 80-imi leti sprejeli pravila ter začeli zbirati in urejati muzejsko, arhivsko, umetnostno, folklorno in drugo gradivo. Avgusta leta 1939 so v Rotovžu na Mestnem trgu odprli muzejsko zbirko in tako je bil ustanovljen Loški muzej, ki velja za prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji. Med drugo svetovno vojno so gradivo hranili v kapucinskem samostanu, ga po njej razstavili v Puštalskem gradu, leta 1959 pa so muzejske zbirke preselil na Loški grad, kjer so na ogled še danes.
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov