Gledališki režiser in igralec, pripovednik, publicist in prevajalec OSIP ŠEST se je rodil na današnji dan leta 1893 v Metliki. Po gledališki šoli na Dunaju je bil igralec in režiser v ljubljanski Drami in Operi ter predavatelj na konservatoriju Glasbene matice in po letu 1945 tudi na Akademiji za glasbo. Kot režiser in prevajalec je slovenskemu občinstvu predstavil precej sodobnega evropskega dramskega repertoarja, ki ga je v duhu teatralnega gledališča sam tudi scenografsko opremljal. Osip Šest je pisal še podlistke, kozerije in značilno prigodniško-humoristično in anekdotično prozo.
—–
Regent Aleksander je na današnji dan leta 1919 podpisal “Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev”, s katerim je bila v Ljubljani ustanovljena univerza, naša najvišja znanstvena in vzgojna ustanova. Bila je avtonomna, v odnosih z državo pa v pristojnosti prosvetnega ministrstva. Od prvih osemnajst profesorjev jih je veliko prišlo s tujih univerz, za prvega rektorja pa so izvolili matematika Josipa Plemlja. Vlada je Univerzi dodelila prostore v Deželnem dvorcu prejšnjega Kranjskega deželnega zbora na Kongresnem trgu v Ljubljani.
—–
Kostumografko in scenografko VLASTO HEGEDUŠIČ so po diplomi na Akademiji za uporabno umetnost v Zagrebu leta 1955 za eno sezono povabili v Slovensko narodno gledališče Maribor, a je tam ostala vse do svoje smrti. V teh skoraj petdesetih letih je v drami, operi in baletu pa tudi v filmih in na televiziji ustvarila blizu petsto kostumskih in scenskih kreacij. Njena pozornost je veljala predvsem kreiranju kostumov, za katere sta značilni domišljijska razigranost in barvna sproščenost pri modernih ter kultivirana zanesljivost pri zgodovinskih slogih. Vlasta Hegedušič je gostovala tudi v tujih gledališčih ter se ukvarjala še z modo in slikarstvom. Rodila se je na današnji dan leta 1930 v Zagrebu.
—–
Začetki muzejskega delovanja v Škofji Loki segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Loški rojaki, ki so bili kot profesorji razkropljeni po vsej Sloveiji, so ob koncu šolskih počitnic leta 1936 tvorno sodelovali pri postavitvi loške obrtno-industrijske razstave. Na njej so prvič javno predstavili dokumente in predmete v zvezi z nekdanjimi obrtniškimi cehi in bogato stoletno tradicijo tega srednjeveškega upravnega, gospodarskega in kulturnega središča. Naslednje leto so se “Podnunci” (tako so namreč poimenovali geografa Franceta Planino, zgodovinarja Pavleta Blaznika in literata Tineta Debeljaka, ki so živeli v Nunski ulici pod nunskim samostanom) odločili ustanoviti mestni muzej, ki bi predstavljal zgodovinsko preteklost nekdanjega loškega gospostva.
Na ustanovnem občnem zboru Muzejskega društva so na današnji dan pred 80-imi leti sprejeli pravila ter začeli zbirati in urejati muzejsko, arhivsko, umetnostno, folklorno in drugo gradivo. Avgusta leta 1939 so v Rotovžu na Mestnem trgu odprli muzejsko zbirko in tako je bil ustanovljen Loški muzej, ki velja za prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji. Med drugo svetovno vojno so gradivo hranili v kapucinskem samostanu, ga po njej razstavili v Puštalskem gradu, leta 1959 pa so muzejske zbirke preselil na Loški grad, kjer so na ogled še danes.