Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podjetnik in mecen JAKOB SCHELL se je rodil na današnji dan leta 1652 v Stêrzingu pri Innsbrucku. Na Kranjsko in v Ljubljano je prišel zaradi gospodarsko vedno pomembnejše lege dežele in mesta v trgovini med Trstom in notranjostjo. Njegova vključitev v gospodarsko življenje Kranjske je prinesla precejšnjo poživitev, hkrati pa je z usmeritvijo k Trstu nakazal smer prihodnjega gospodarskega razvoja na tem ozemlju. Bil je brez potomstva, zato je veliko daroval različnim cerkvam in samostanskim skupnostim. Dal je denar za izdelavo marmornega oltarja v ljubljanski frančiškanski cerkvi in kupil dragocene svečnike zanjo. Prispeval je tudi denar za obnovo in prezidavo cerkve v Kamniku in kupil bron za nove zvonove v cerkvi svetega Jakoba.
Za Ljubljano je bilo njegovo najpomembnejše darilo pomoč pri graditvi uršulinske cerkve in samostana ter z njima povezani ustanovitvi prve dekliške šole, ki je bila 170 let edina te vrste. Bogastvo in darežljivost sta Jakobu Schellu leta 1696 prinesla plemiški naslov – von Schellenburg, kranjski deželni stanovi pa so mu podelili deželanstvo. Po njegovi smrti je Schelenburgova vdova iz zapuščine zgradila bolnišnico za vojake v Ljubljani in dom za invalide na Ptuju. Ustanovila je tudi sklade, ki so pomagali študirati revnim otrokom in upravljala premoženje tako, da je vse ostajalo na Kranjskem.
—–
Pripovednik, dramatik in satirik JAKOB ALEŠOVEC se je rodil na današnji dan leta 1842 na Skarúčni pri Ljubljani. Najprej je pod vplivom nemške šole objavljal potopise, povesti in ljudske igre v nemščini, po letu 1866 pa je pisal v slovenščini. V Slovencu in Novicah je objavil več meščanskih humorističnih povesti, prvo slovensko kriminalko z naslovom “Iz sodnijskega življenja”, burko “Nemški ne znajo” in uspelo satirično avtobiografijo “Kako sem se jaz likal”. V letih od 1869 do 1885 je Jakob Alešovec izdajal “Brenclja v lažnjivi obleki”, to je prvi slovenski zbadljivo-šaljivi list.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Ilirski Bistrici rodil geofizik DRAGUTIN PROSEN. Študiral je v Beogradu, Potsdamu, na Dunaju in v Budimpešti. Pred drugo svetovno vojno je meril gravitacijski pospešek in izračunal njegovo razliko med nekaterimi točkami (Beogradom in Potsdamom, Beogradom in Zagrebom ter Parizom in Beogradom) ter vzpostavil osnovne gravimetrijske točke Jugoslavije. Po drugi svetovni vojni je Dragutin Prosen uvajal sodobne geofizikalne metode, pospeševal mednarodno sodelovanje in prispeval k razvoju preučevanja seizmičnosti v Sloveniji.
—–
Tenorist DIMITRIJ DAMJANOV je diplomiral na Visoki glasbeni šoli v Sofiji, potem pa nastopal v operah v Varni in Sofiji. Leta 1972 je postal član ansambla ljubljanske Opere, ob tem pa je še naprej prepeval v rodni Bolgariji. Nastopal je tudi na drugih evropskih opernih odrih. Jeseni leta 1991 so ga v Londonu pred nastopom v Albert Hallu predstavili kot “prvega tenorista Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani”. Kot junaški tenor je nastopal v velikih vlogah, največ priznanj pa je dobil za vloge Cavaradossija, Otella in Radamesa. Rodil se je na današnji dan leta 1940 v kraju Tlačene v Bolgariji.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podjetnik in mecen JAKOB SCHELL se je rodil na današnji dan leta 1652 v Stêrzingu pri Innsbrucku. Na Kranjsko in v Ljubljano je prišel zaradi gospodarsko vedno pomembnejše lege dežele in mesta v trgovini med Trstom in notranjostjo. Njegova vključitev v gospodarsko življenje Kranjske je prinesla precejšnjo poživitev, hkrati pa je z usmeritvijo k Trstu nakazal smer prihodnjega gospodarskega razvoja na tem ozemlju. Bil je brez potomstva, zato je veliko daroval različnim cerkvam in samostanskim skupnostim. Dal je denar za izdelavo marmornega oltarja v ljubljanski frančiškanski cerkvi in kupil dragocene svečnike zanjo. Prispeval je tudi denar za obnovo in prezidavo cerkve v Kamniku in kupil bron za nove zvonove v cerkvi svetega Jakoba.
Za Ljubljano je bilo njegovo najpomembnejše darilo pomoč pri graditvi uršulinske cerkve in samostana ter z njima povezani ustanovitvi prve dekliške šole, ki je bila 170 let edina te vrste. Bogastvo in darežljivost sta Jakobu Schellu leta 1696 prinesla plemiški naslov – von Schellenburg, kranjski deželni stanovi pa so mu podelili deželanstvo. Po njegovi smrti je Schelenburgova vdova iz zapuščine zgradila bolnišnico za vojake v Ljubljani in dom za invalide na Ptuju. Ustanovila je tudi sklade, ki so pomagali študirati revnim otrokom in upravljala premoženje tako, da je vse ostajalo na Kranjskem.
—–
Pripovednik, dramatik in satirik JAKOB ALEŠOVEC se je rodil na današnji dan leta 1842 na Skarúčni pri Ljubljani. Najprej je pod vplivom nemške šole objavljal potopise, povesti in ljudske igre v nemščini, po letu 1866 pa je pisal v slovenščini. V Slovencu in Novicah je objavil več meščanskih humorističnih povesti, prvo slovensko kriminalko z naslovom “Iz sodnijskega življenja”, burko “Nemški ne znajo” in uspelo satirično avtobiografijo “Kako sem se jaz likal”. V letih od 1869 do 1885 je Jakob Alešovec izdajal “Brenclja v lažnjivi obleki”, to je prvi slovenski zbadljivo-šaljivi list.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Ilirski Bistrici rodil geofizik DRAGUTIN PROSEN. Študiral je v Beogradu, Potsdamu, na Dunaju in v Budimpešti. Pred drugo svetovno vojno je meril gravitacijski pospešek in izračunal njegovo razliko med nekaterimi točkami (Beogradom in Potsdamom, Beogradom in Zagrebom ter Parizom in Beogradom) ter vzpostavil osnovne gravimetrijske točke Jugoslavije. Po drugi svetovni vojni je Dragutin Prosen uvajal sodobne geofizikalne metode, pospeševal mednarodno sodelovanje in prispeval k razvoju preučevanja seizmičnosti v Sloveniji.
—–
Tenorist DIMITRIJ DAMJANOV je diplomiral na Visoki glasbeni šoli v Sofiji, potem pa nastopal v operah v Varni in Sofiji. Leta 1972 je postal član ansambla ljubljanske Opere, ob tem pa je še naprej prepeval v rodni Bolgariji. Nastopal je tudi na drugih evropskih opernih odrih. Jeseni leta 1991 so ga v Londonu pred nastopom v Albert Hallu predstavili kot “prvega tenorista Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani”. Kot junaški tenor je nastopal v velikih vlogah, največ priznanj pa je dobil za vloge Cavaradossija, Otella in Radamesa. Rodil se je na današnji dan leta 1940 v kraju Tlačene v Bolgariji.
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Neveljaven email naslov