Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

24.07.2017


Podjetnik in mecen JAKOB SCHELL se je rodil na današnji dan leta 1652 v Stêrzingu pri Innsbrucku. Na Kranjsko in v Ljubljano je prišel zaradi gospodarsko vedno pomembnejše lege dežele in mesta v trgovini med Trstom in notranjostjo. Njegova vključitev v gospodarsko življenje Kranjske je prinesla precejšnjo poživitev, hkrati pa je z usmeritvijo k Trstu nakazal smer prihodnjega gospodarskega razvoja na tem ozemlju. Bil je brez potomstva, zato je veliko daroval različnim cerkvam in samostanskim skupnostim. Dal je denar za izdelavo marmornega oltarja v ljubljanski frančiškanski cerkvi in kupil dragocene svečnike zanjo. Prispeval je tudi denar za obnovo in prezidavo cerkve v Kamniku in kupil bron za nove zvonove v cerkvi svetega Jakoba.
Za Ljubljano je bilo njegovo najpomembnejše darilo pomoč pri graditvi uršulinske cerkve in samostana ter z njima povezani ustanovitvi prve dekliške šole, ki je bila 170 let edina te vrste. Bogastvo in darežljivost sta Jakobu Schellu leta 1696 prinesla plemiški naslov – von Schellenburg, kranjski deželni stanovi pa so mu podelili deželanstvo. Po njegovi smrti je Schelenburgova vdova iz zapuščine zgradila bolnišnico za vojake v Ljubljani in dom za invalide na Ptuju. Ustanovila je tudi sklade, ki so pomagali študirati revnim otrokom in upravljala premoženje tako, da je vse ostajalo na Kranjskem.
—–
Pripovednik, dramatik in satirik JAKOB ALEŠOVEC se je rodil na današnji dan leta 1842 na Skarúčni pri Ljubljani. Najprej je pod vplivom nemške šole objavljal potopise, povesti in ljudske igre v nemščini, po letu 1866 pa je pisal v slovenščini. V Slovencu in Novicah je objavil več meščanskih humorističnih povesti, prvo slovensko kriminalko z naslovom “Iz sodnijskega življenja”, burko “Nemški ne znajo” in uspelo satirično avtobiografijo “Kako sem se jaz likal”. V letih od 1869 do 1885 je Jakob Alešovec izdajal “Brenclja v lažnjivi obleki”, to je prvi slovenski zbadljivo-šaljivi list.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Ilirski Bistrici rodil geofizik DRAGUTIN PROSEN. Študiral je v Beogradu, Potsdamu, na Dunaju in v Budimpešti. Pred drugo svetovno vojno je meril gravitacijski pospešek in izračunal njegovo razliko med nekaterimi točkami (Beogradom in Potsdamom, Beogradom in Zagrebom ter Parizom in Beogradom) ter vzpostavil osnovne gravimetrijske točke Jugoslavije. Po drugi svetovni vojni je Dragutin Prosen uvajal sodobne geofizikalne metode, pospeševal mednarodno sodelovanje in prispeval k razvoju preučevanja seizmičnosti v Sloveniji.
—–
Tenorist DIMITRIJ DAMJANOV je diplomiral na Visoki glasbeni šoli v Sofiji, potem pa nastopal v operah v Varni in Sofiji. Leta 1972 je postal član ansambla ljubljanske Opere, ob tem pa je še naprej prepeval v rodni Bolgariji. Nastopal je tudi na drugih evropskih opernih odrih. Jeseni leta 1991 so ga v Londonu pred nastopom v Albert Hallu predstavili kot “prvega tenorista Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani”. Kot junaški tenor je nastopal v velikih vlogah, največ priznanj pa je dobil za vloge Cavaradossija, Otella in Radamesa. Rodil se je na današnji dan leta 1940 v kraju Tlačene v Bolgariji.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

24.07.2017


Podjetnik in mecen JAKOB SCHELL se je rodil na današnji dan leta 1652 v Stêrzingu pri Innsbrucku. Na Kranjsko in v Ljubljano je prišel zaradi gospodarsko vedno pomembnejše lege dežele in mesta v trgovini med Trstom in notranjostjo. Njegova vključitev v gospodarsko življenje Kranjske je prinesla precejšnjo poživitev, hkrati pa je z usmeritvijo k Trstu nakazal smer prihodnjega gospodarskega razvoja na tem ozemlju. Bil je brez potomstva, zato je veliko daroval različnim cerkvam in samostanskim skupnostim. Dal je denar za izdelavo marmornega oltarja v ljubljanski frančiškanski cerkvi in kupil dragocene svečnike zanjo. Prispeval je tudi denar za obnovo in prezidavo cerkve v Kamniku in kupil bron za nove zvonove v cerkvi svetega Jakoba.
Za Ljubljano je bilo njegovo najpomembnejše darilo pomoč pri graditvi uršulinske cerkve in samostana ter z njima povezani ustanovitvi prve dekliške šole, ki je bila 170 let edina te vrste. Bogastvo in darežljivost sta Jakobu Schellu leta 1696 prinesla plemiški naslov – von Schellenburg, kranjski deželni stanovi pa so mu podelili deželanstvo. Po njegovi smrti je Schelenburgova vdova iz zapuščine zgradila bolnišnico za vojake v Ljubljani in dom za invalide na Ptuju. Ustanovila je tudi sklade, ki so pomagali študirati revnim otrokom in upravljala premoženje tako, da je vse ostajalo na Kranjskem.
—–
Pripovednik, dramatik in satirik JAKOB ALEŠOVEC se je rodil na današnji dan leta 1842 na Skarúčni pri Ljubljani. Najprej je pod vplivom nemške šole objavljal potopise, povesti in ljudske igre v nemščini, po letu 1866 pa je pisal v slovenščini. V Slovencu in Novicah je objavil več meščanskih humorističnih povesti, prvo slovensko kriminalko z naslovom “Iz sodnijskega življenja”, burko “Nemški ne znajo” in uspelo satirično avtobiografijo “Kako sem se jaz likal”. V letih od 1869 do 1885 je Jakob Alešovec izdajal “Brenclja v lažnjivi obleki”, to je prvi slovenski zbadljivo-šaljivi list.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Ilirski Bistrici rodil geofizik DRAGUTIN PROSEN. Študiral je v Beogradu, Potsdamu, na Dunaju in v Budimpešti. Pred drugo svetovno vojno je meril gravitacijski pospešek in izračunal njegovo razliko med nekaterimi točkami (Beogradom in Potsdamom, Beogradom in Zagrebom ter Parizom in Beogradom) ter vzpostavil osnovne gravimetrijske točke Jugoslavije. Po drugi svetovni vojni je Dragutin Prosen uvajal sodobne geofizikalne metode, pospeševal mednarodno sodelovanje in prispeval k razvoju preučevanja seizmičnosti v Sloveniji.
—–
Tenorist DIMITRIJ DAMJANOV je diplomiral na Visoki glasbeni šoli v Sofiji, potem pa nastopal v operah v Varni in Sofiji. Leta 1972 je postal član ansambla ljubljanske Opere, ob tem pa je še naprej prepeval v rodni Bolgariji. Nastopal je tudi na drugih evropskih opernih odrih. Jeseni leta 1991 so ga v Londonu pred nastopom v Albert Hallu predstavili kot “prvega tenorista Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani”. Kot junaški tenor je nastopal v velikih vlogah, največ priznanj pa je dobil za vloge Cavaradossija, Otella in Radamesa. Rodil se je na današnji dan leta 1940 v kraju Tlačene v Bolgariji.


17.08.2022

Na današnji dan, 17. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.08.2022

Na današnji dan 16. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.08.2022

Na današnji dan 15. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.08.2022

Na današnji dan 14. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.08.2022

Na današnji dan 13. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


12.08.2022

12. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


11.08.2022

Na današnji dan, 11. avgust

Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine


10.08.2022

Na današnji dan 10. avgust

Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.


09.08.2022

Na današnji dan, 9. avgust

Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov


08.08.2022

Na današnji dan 8. avgust

Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most


07.08.2022

Na današnji dan 7. avgust

Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …


06.08.2022

Na današnji dan 6. avgust

Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …


05.08.2022

Na današnji dan, 5. avgust

Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …


04.08.2022

Na današnji dan, 4. avgust

Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …


03.08.2022

Na današnji dan 3. avgust

Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci


02.08.2022

Na današnji dan 2. avgust

Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …


01.08.2022

Na današnji dan - 1. avgust

Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...


31.07.2022

Na današnji dan, 31. julij

Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni


30.07.2022

Na današnji dan, 30. julij

Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno


29.07.2022

Na današnji dan 29. julij

Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok


Stran 42 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov