Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Socialna delavka ANA ZIHERL je sprva živela v Trstu, po prvi svetovni vojni pa v Škofji Loki in Ljubljani. Sredi tridesetih let prejšnjega stoletja je začela pomagati političnim zapornikom in bila v glavnem odboru Rdeče pomoči. V okviru Slovenske narodne pomoči je v posebnem otroškem sektorju vsa štiri leta druge svetovne vojne uspešno skrbela za otroke aktivistov, zapornikov in partizanov. Po vojni je med drugim vodila oddelek za partizanske sirote pri ministrstvu za socialno politiko Ljudske republike Slovenije. Ana Ziherl se je rodila na današnji dan pred 130-imi leti v Škofji Loki.
—–
Pripovednik, pesnik in publicist LUDVIK MRZEL se je rodil na današnji dan leta 1904 v Loki pri Zidanem mostu. Kot dijak je bil zaradi sodelovanja v trboveljski rudarski stavki izključen iz gimnazije, tako da je srednjo šolo končal v Jagodini in Čupriji v Srbiji. Študiral je medicino in nato slavistiko. Leta 1943 je odšel k partizanom in bil še istega leta ujet. Nemci so ga odpeljali v Dachau.
Takoj po koncu vojne je bil imenovan za upravnika mariborskega gledališča, vendar so ga kmalu aretirali in 1948. leta na dachauskem procesu obsodili na 12 let zapora. Del ga je prebil tudi na Golem otoku. Mrzel si je pred vojno pridobil velik ugled s črticami, ki jih je zbral v knjigi “Luči ob cesti”. Zgledoval se je po Cankarju in Grumu, vendar je dodajal tudi popolnoma svoje prvine. Knjiga “Bog v Trbovljah” kaže zasuk k religioznosti; je zbirka legend, ki jih povezuje socialna tematika. Ludvik Mrzel je pisal tudi podlistke in reportaže ter prevajal iz ruščine.
—–
Novinar CENE KRANJC je leta 1936 diplomiral iz slavistike in bil nato do leta 1944 bibiliotekar v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je v partizanih napisal knjižico “Slovenske partizanske tiskarne v borbi za svobodo”, po njej pa je postal eden prvih urednikov Slovenskega poročevalca. Pozneje je bil direktor urada za informiranje in tri leta urednik revije “Lovec”. Ukvarjal se je tudi s publicistiko in njegovi zapiski iz Avstralije leta 1948 pomenijo enega naših prvih kakovostnih povojnih podlistkov.
Leta 1965 je izdal knjigo “Zgodbe o čebelah” in v njej med drugim zapisal:
“Zdi se mi, da imajo čebele zato tak ugled, ker opravljajo svoje delo popolnoma nesebično. Brez računov, brez skrite misli, da bodo dobile plačilo ali da jih sploh kje kaj dobrega čaka, zato ker dobro delajo. Čebele so življenju do konca vdane.”
Cene Kranjc je leta 1983 za novinarsko delo dobil Tomšičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1911 v Repnjah pri Vodicah.
—–
Svetovno vojno leta 1914 (zdaj jo imenujemo “prva”) je dokončno sprožil atentat na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo 28. junija tistega leta v Sarajevu. Avstro-Ogrska, ki jo je spodbujala Nemčija, je odgovornost zanj pripisala srbski vladi, v vojni pa videla priložnost za ponižanje Srbije in za okrepitev prevlade habsburške monarhije na Balkanu. Slab mesec pozneje so z Dunaja na srbsko vlado naslovili ultimat z nesprejemljivimi zahtevami, na današnji dan leta 1914 pa je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno. S tem se je začel vojaški spopad, ki je hitro prerasel v svetovno vojno.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Socialna delavka ANA ZIHERL je sprva živela v Trstu, po prvi svetovni vojni pa v Škofji Loki in Ljubljani. Sredi tridesetih let prejšnjega stoletja je začela pomagati političnim zapornikom in bila v glavnem odboru Rdeče pomoči. V okviru Slovenske narodne pomoči je v posebnem otroškem sektorju vsa štiri leta druge svetovne vojne uspešno skrbela za otroke aktivistov, zapornikov in partizanov. Po vojni je med drugim vodila oddelek za partizanske sirote pri ministrstvu za socialno politiko Ljudske republike Slovenije. Ana Ziherl se je rodila na današnji dan pred 130-imi leti v Škofji Loki.
—–
Pripovednik, pesnik in publicist LUDVIK MRZEL se je rodil na današnji dan leta 1904 v Loki pri Zidanem mostu. Kot dijak je bil zaradi sodelovanja v trboveljski rudarski stavki izključen iz gimnazije, tako da je srednjo šolo končal v Jagodini in Čupriji v Srbiji. Študiral je medicino in nato slavistiko. Leta 1943 je odšel k partizanom in bil še istega leta ujet. Nemci so ga odpeljali v Dachau.
Takoj po koncu vojne je bil imenovan za upravnika mariborskega gledališča, vendar so ga kmalu aretirali in 1948. leta na dachauskem procesu obsodili na 12 let zapora. Del ga je prebil tudi na Golem otoku. Mrzel si je pred vojno pridobil velik ugled s črticami, ki jih je zbral v knjigi “Luči ob cesti”. Zgledoval se je po Cankarju in Grumu, vendar je dodajal tudi popolnoma svoje prvine. Knjiga “Bog v Trbovljah” kaže zasuk k religioznosti; je zbirka legend, ki jih povezuje socialna tematika. Ludvik Mrzel je pisal tudi podlistke in reportaže ter prevajal iz ruščine.
—–
Novinar CENE KRANJC je leta 1936 diplomiral iz slavistike in bil nato do leta 1944 bibiliotekar v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je v partizanih napisal knjižico “Slovenske partizanske tiskarne v borbi za svobodo”, po njej pa je postal eden prvih urednikov Slovenskega poročevalca. Pozneje je bil direktor urada za informiranje in tri leta urednik revije “Lovec”. Ukvarjal se je tudi s publicistiko in njegovi zapiski iz Avstralije leta 1948 pomenijo enega naših prvih kakovostnih povojnih podlistkov.
Leta 1965 je izdal knjigo “Zgodbe o čebelah” in v njej med drugim zapisal:
“Zdi se mi, da imajo čebele zato tak ugled, ker opravljajo svoje delo popolnoma nesebično. Brez računov, brez skrite misli, da bodo dobile plačilo ali da jih sploh kje kaj dobrega čaka, zato ker dobro delajo. Čebele so življenju do konca vdane.”
Cene Kranjc je leta 1983 za novinarsko delo dobil Tomšičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1911 v Repnjah pri Vodicah.
—–
Svetovno vojno leta 1914 (zdaj jo imenujemo “prva”) je dokončno sprožil atentat na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo 28. junija tistega leta v Sarajevu. Avstro-Ogrska, ki jo je spodbujala Nemčija, je odgovornost zanj pripisala srbski vladi, v vojni pa videla priložnost za ponižanje Srbije in za okrepitev prevlade habsburške monarhije na Balkanu. Slab mesec pozneje so z Dunaja na srbsko vlado naslovili ultimat z nesprejemljivimi zahtevami, na današnji dan leta 1914 pa je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno. S tem se je začel vojaški spopad, ki je hitro prerasel v svetovno vojno.
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov