Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Socialna delavka ANA ZIHERL je sprva živela v Trstu, po prvi svetovni vojni pa v Škofji Loki in Ljubljani. Sredi tridesetih let prejšnjega stoletja je začela pomagati političnim zapornikom in bila v glavnem odboru Rdeče pomoči. V okviru Slovenske narodne pomoči je v posebnem otroškem sektorju vsa štiri leta druge svetovne vojne uspešno skrbela za otroke aktivistov, zapornikov in partizanov. Po vojni je med drugim vodila oddelek za partizanske sirote pri ministrstvu za socialno politiko Ljudske republike Slovenije. Ana Ziherl se je rodila na današnji dan pred 130-imi leti v Škofji Loki.
—–
Pripovednik, pesnik in publicist LUDVIK MRZEL se je rodil na današnji dan leta 1904 v Loki pri Zidanem mostu. Kot dijak je bil zaradi sodelovanja v trboveljski rudarski stavki izključen iz gimnazije, tako da je srednjo šolo končal v Jagodini in Čupriji v Srbiji. Študiral je medicino in nato slavistiko. Leta 1943 je odšel k partizanom in bil še istega leta ujet. Nemci so ga odpeljali v Dachau.
Takoj po koncu vojne je bil imenovan za upravnika mariborskega gledališča, vendar so ga kmalu aretirali in 1948. leta na dachauskem procesu obsodili na 12 let zapora. Del ga je prebil tudi na Golem otoku. Mrzel si je pred vojno pridobil velik ugled s črticami, ki jih je zbral v knjigi “Luči ob cesti”. Zgledoval se je po Cankarju in Grumu, vendar je dodajal tudi popolnoma svoje prvine. Knjiga “Bog v Trbovljah” kaže zasuk k religioznosti; je zbirka legend, ki jih povezuje socialna tematika. Ludvik Mrzel je pisal tudi podlistke in reportaže ter prevajal iz ruščine.
—–
Novinar CENE KRANJC je leta 1936 diplomiral iz slavistike in bil nato do leta 1944 bibiliotekar v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je v partizanih napisal knjižico “Slovenske partizanske tiskarne v borbi za svobodo”, po njej pa je postal eden prvih urednikov Slovenskega poročevalca. Pozneje je bil direktor urada za informiranje in tri leta urednik revije “Lovec”. Ukvarjal se je tudi s publicistiko in njegovi zapiski iz Avstralije leta 1948 pomenijo enega naših prvih kakovostnih povojnih podlistkov.
Leta 1965 je izdal knjigo “Zgodbe o čebelah” in v njej med drugim zapisal:
“Zdi se mi, da imajo čebele zato tak ugled, ker opravljajo svoje delo popolnoma nesebično. Brez računov, brez skrite misli, da bodo dobile plačilo ali da jih sploh kje kaj dobrega čaka, zato ker dobro delajo. Čebele so življenju do konca vdane.”
Cene Kranjc je leta 1983 za novinarsko delo dobil Tomšičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1911 v Repnjah pri Vodicah.
—–
Svetovno vojno leta 1914 (zdaj jo imenujemo “prva”) je dokončno sprožil atentat na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo 28. junija tistega leta v Sarajevu. Avstro-Ogrska, ki jo je spodbujala Nemčija, je odgovornost zanj pripisala srbski vladi, v vojni pa videla priložnost za ponižanje Srbije in za okrepitev prevlade habsburške monarhije na Balkanu. Slab mesec pozneje so z Dunaja na srbsko vlado naslovili ultimat z nesprejemljivimi zahtevami, na današnji dan leta 1914 pa je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno. S tem se je začel vojaški spopad, ki je hitro prerasel v svetovno vojno.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Socialna delavka ANA ZIHERL je sprva živela v Trstu, po prvi svetovni vojni pa v Škofji Loki in Ljubljani. Sredi tridesetih let prejšnjega stoletja je začela pomagati političnim zapornikom in bila v glavnem odboru Rdeče pomoči. V okviru Slovenske narodne pomoči je v posebnem otroškem sektorju vsa štiri leta druge svetovne vojne uspešno skrbela za otroke aktivistov, zapornikov in partizanov. Po vojni je med drugim vodila oddelek za partizanske sirote pri ministrstvu za socialno politiko Ljudske republike Slovenije. Ana Ziherl se je rodila na današnji dan pred 130-imi leti v Škofji Loki.
—–
Pripovednik, pesnik in publicist LUDVIK MRZEL se je rodil na današnji dan leta 1904 v Loki pri Zidanem mostu. Kot dijak je bil zaradi sodelovanja v trboveljski rudarski stavki izključen iz gimnazije, tako da je srednjo šolo končal v Jagodini in Čupriji v Srbiji. Študiral je medicino in nato slavistiko. Leta 1943 je odšel k partizanom in bil še istega leta ujet. Nemci so ga odpeljali v Dachau.
Takoj po koncu vojne je bil imenovan za upravnika mariborskega gledališča, vendar so ga kmalu aretirali in 1948. leta na dachauskem procesu obsodili na 12 let zapora. Del ga je prebil tudi na Golem otoku. Mrzel si je pred vojno pridobil velik ugled s črticami, ki jih je zbral v knjigi “Luči ob cesti”. Zgledoval se je po Cankarju in Grumu, vendar je dodajal tudi popolnoma svoje prvine. Knjiga “Bog v Trbovljah” kaže zasuk k religioznosti; je zbirka legend, ki jih povezuje socialna tematika. Ludvik Mrzel je pisal tudi podlistke in reportaže ter prevajal iz ruščine.
—–
Novinar CENE KRANJC je leta 1936 diplomiral iz slavistike in bil nato do leta 1944 bibiliotekar v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je v partizanih napisal knjižico “Slovenske partizanske tiskarne v borbi za svobodo”, po njej pa je postal eden prvih urednikov Slovenskega poročevalca. Pozneje je bil direktor urada za informiranje in tri leta urednik revije “Lovec”. Ukvarjal se je tudi s publicistiko in njegovi zapiski iz Avstralije leta 1948 pomenijo enega naših prvih kakovostnih povojnih podlistkov.
Leta 1965 je izdal knjigo “Zgodbe o čebelah” in v njej med drugim zapisal:
“Zdi se mi, da imajo čebele zato tak ugled, ker opravljajo svoje delo popolnoma nesebično. Brez računov, brez skrite misli, da bodo dobile plačilo ali da jih sploh kje kaj dobrega čaka, zato ker dobro delajo. Čebele so življenju do konca vdane.”
Cene Kranjc je leta 1983 za novinarsko delo dobil Tomšičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1911 v Repnjah pri Vodicah.
—–
Svetovno vojno leta 1914 (zdaj jo imenujemo “prva”) je dokončno sprožil atentat na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo 28. junija tistega leta v Sarajevu. Avstro-Ogrska, ki jo je spodbujala Nemčija, je odgovornost zanj pripisala srbski vladi, v vojni pa videla priložnost za ponižanje Srbije in za okrepitev prevlade habsburške monarhije na Balkanu. Slab mesec pozneje so z Dunaja na srbsko vlado naslovili ultimat z nesprejemljivimi zahtevami, na današnji dan leta 1914 pa je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno. S tem se je začel vojaški spopad, ki je hitro prerasel v svetovno vojno.
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov