Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Sadjar in vinogradnik DOMINIK ČOLNIK si je osnovno strokovno znanje o kmetijstvu in veterini pridobil na ljubljanskem liceju in na Podkovski in veterinarski šoli, ki jo je vodil Janez Bleiweis. Kot član Štajerske kmetijske družbe v Gradcu in podružnice v Radgoni si je prizadeval za napredek sadjarstva in vinogradništva. Zbral je okoli 400 sadnih in trtnih sort, uvedel slovenska sortna imena, izkušnje pa objavljal v časniku Novice ter v Slovenskem narodu in Slovenskem gospodarju, katerega soustanovitelj je bil.
Nova znanja si je pridobival tudi z obiskovanjem in sodelovanjem na največjih sadjarskih in vinogradniških razstavah od Pariza in Dunaja do Petrograda. Za svoje sadike in trse je na teh in na domačih razstavah prejel visoka državna priznanja. Dominik Čolnik se je rodil na današnji dan leta 1830 pri Svetih treh kraljih v Slovenskih goricah.
—–
Pedagoški pisec JAKOB DIMNIK je končal ljubljansko učiteljišče in nato med drugim poučeval na Prvi mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, kjer je leta 1902 postal šolski vodja, pozneje pa dobil še častni naziv šolski ravnatelj. Bil je odličen organizator in dejaven član učiteljske organizacije. V času, ko se je slovensko učiteljstvo politično diferenciralo, je urejal list »Učiteljski tovariš«, ki je postal glasilo »Zaveze slovenskih učiteljskih društev«, pozneje pa je ustanovil še mesečnik »Domače ognjišče«.
Na njegovo pobudo so leta 1898 v Ljubljani odprli Šolski muzej, ki naj bi prikazoval razvoj šolstva in delo učiteljev. Muzej je dobil prostore v Prvi mestni deški šoli (današnji Ledini), Dimnik pa je bil imenovan za njegovega prvega upravitelja. Petindvajset let je bil tudi svetnik v ljubljanskem občinskem svetu, napisal pa je tudi nekaj vzgojnih in šolskih knjig. Jakob Dimnik se je rodil na današnji dan leta 1856 v Jaršah pri Ljubljani.
—–
Pesnik in prevajalec ALOJZ GRADNIK je gimnazijo končal v Gorici, pravo pa študiral na Dunaju in tam leta 1907 tudi doktoriral. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi srbofilstva zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok državni uradnik. Pozneje je kot pravni strokovnjak delal v Beogradu in v Zagrebu, dokler ga ni ustaška oblast 1941. leta odpustila iz službe.
Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najbolj značilna domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam.
V njegovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah – je čutiti slutnjo, nato pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parízino in Shakespearjeve sonete. Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Medáni pri Dobrovem v Brdih.
—–
Baletna plesalka, pedagoginja in koreografinja MARTA REMŠKAR je bila od leta 1919 do 1945 članica baletnega ansambla Opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, nato pa je dve leti vodila mariborski balet in mu postavila temelje. V letih med obema vojnama je bila znana predvsem kot klasična plesalka s posebnim darom za akrobatske spretnosti, solistične vloge pa je plesala tudi v operah in operetah. Marta Remškar se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Sadjar in vinogradnik DOMINIK ČOLNIK si je osnovno strokovno znanje o kmetijstvu in veterini pridobil na ljubljanskem liceju in na Podkovski in veterinarski šoli, ki jo je vodil Janez Bleiweis. Kot član Štajerske kmetijske družbe v Gradcu in podružnice v Radgoni si je prizadeval za napredek sadjarstva in vinogradništva. Zbral je okoli 400 sadnih in trtnih sort, uvedel slovenska sortna imena, izkušnje pa objavljal v časniku Novice ter v Slovenskem narodu in Slovenskem gospodarju, katerega soustanovitelj je bil.
Nova znanja si je pridobival tudi z obiskovanjem in sodelovanjem na največjih sadjarskih in vinogradniških razstavah od Pariza in Dunaja do Petrograda. Za svoje sadike in trse je na teh in na domačih razstavah prejel visoka državna priznanja. Dominik Čolnik se je rodil na današnji dan leta 1830 pri Svetih treh kraljih v Slovenskih goricah.
—–
Pedagoški pisec JAKOB DIMNIK je končal ljubljansko učiteljišče in nato med drugim poučeval na Prvi mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, kjer je leta 1902 postal šolski vodja, pozneje pa dobil še častni naziv šolski ravnatelj. Bil je odličen organizator in dejaven član učiteljske organizacije. V času, ko se je slovensko učiteljstvo politično diferenciralo, je urejal list »Učiteljski tovariš«, ki je postal glasilo »Zaveze slovenskih učiteljskih društev«, pozneje pa je ustanovil še mesečnik »Domače ognjišče«.
Na njegovo pobudo so leta 1898 v Ljubljani odprli Šolski muzej, ki naj bi prikazoval razvoj šolstva in delo učiteljev. Muzej je dobil prostore v Prvi mestni deški šoli (današnji Ledini), Dimnik pa je bil imenovan za njegovega prvega upravitelja. Petindvajset let je bil tudi svetnik v ljubljanskem občinskem svetu, napisal pa je tudi nekaj vzgojnih in šolskih knjig. Jakob Dimnik se je rodil na današnji dan leta 1856 v Jaršah pri Ljubljani.
—–
Pesnik in prevajalec ALOJZ GRADNIK je gimnazijo končal v Gorici, pravo pa študiral na Dunaju in tam leta 1907 tudi doktoriral. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi srbofilstva zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok državni uradnik. Pozneje je kot pravni strokovnjak delal v Beogradu in v Zagrebu, dokler ga ni ustaška oblast 1941. leta odpustila iz službe.
Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najbolj značilna domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam.
V njegovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah – je čutiti slutnjo, nato pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parízino in Shakespearjeve sonete. Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Medáni pri Dobrovem v Brdih.
—–
Baletna plesalka, pedagoginja in koreografinja MARTA REMŠKAR je bila od leta 1919 do 1945 članica baletnega ansambla Opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, nato pa je dve leti vodila mariborski balet in mu postavila temelje. V letih med obema vojnama je bila znana predvsem kot klasična plesalka s posebnim darom za akrobatske spretnosti, solistične vloge pa je plesala tudi v operah in operetah. Marta Remškar se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov