Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Sadjar in vinogradnik DOMINIK ČOLNIK si je osnovno strokovno znanje o kmetijstvu in veterini pridobil na ljubljanskem liceju in na Podkovski in veterinarski šoli, ki jo je vodil Janez Bleiweis. Kot član Štajerske kmetijske družbe v Gradcu in podružnice v Radgoni si je prizadeval za napredek sadjarstva in vinogradništva. Zbral je okoli 400 sadnih in trtnih sort, uvedel slovenska sortna imena, izkušnje pa objavljal v časniku Novice ter v Slovenskem narodu in Slovenskem gospodarju, katerega soustanovitelj je bil.
Nova znanja si je pridobival tudi z obiskovanjem in sodelovanjem na največjih sadjarskih in vinogradniških razstavah od Pariza in Dunaja do Petrograda. Za svoje sadike in trse je na teh in na domačih razstavah prejel visoka državna priznanja. Dominik Čolnik se je rodil na današnji dan leta 1830 pri Svetih treh kraljih v Slovenskih goricah.
—–
Pedagoški pisec JAKOB DIMNIK je končal ljubljansko učiteljišče in nato med drugim poučeval na Prvi mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, kjer je leta 1902 postal šolski vodja, pozneje pa dobil še častni naziv šolski ravnatelj. Bil je odličen organizator in dejaven član učiteljske organizacije. V času, ko se je slovensko učiteljstvo politično diferenciralo, je urejal list »Učiteljski tovariš«, ki je postal glasilo »Zaveze slovenskih učiteljskih društev«, pozneje pa je ustanovil še mesečnik »Domače ognjišče«.
Na njegovo pobudo so leta 1898 v Ljubljani odprli Šolski muzej, ki naj bi prikazoval razvoj šolstva in delo učiteljev. Muzej je dobil prostore v Prvi mestni deški šoli (današnji Ledini), Dimnik pa je bil imenovan za njegovega prvega upravitelja. Petindvajset let je bil tudi svetnik v ljubljanskem občinskem svetu, napisal pa je tudi nekaj vzgojnih in šolskih knjig. Jakob Dimnik se je rodil na današnji dan leta 1856 v Jaršah pri Ljubljani.
—–
Pesnik in prevajalec ALOJZ GRADNIK je gimnazijo končal v Gorici, pravo pa študiral na Dunaju in tam leta 1907 tudi doktoriral. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi srbofilstva zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok državni uradnik. Pozneje je kot pravni strokovnjak delal v Beogradu in v Zagrebu, dokler ga ni ustaška oblast 1941. leta odpustila iz službe.
Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najbolj značilna domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam.
V njegovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah – je čutiti slutnjo, nato pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parízino in Shakespearjeve sonete. Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Medáni pri Dobrovem v Brdih.
—–
Baletna plesalka, pedagoginja in koreografinja MARTA REMŠKAR je bila od leta 1919 do 1945 članica baletnega ansambla Opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, nato pa je dve leti vodila mariborski balet in mu postavila temelje. V letih med obema vojnama je bila znana predvsem kot klasična plesalka s posebnim darom za akrobatske spretnosti, solistične vloge pa je plesala tudi v operah in operetah. Marta Remškar se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Sadjar in vinogradnik DOMINIK ČOLNIK si je osnovno strokovno znanje o kmetijstvu in veterini pridobil na ljubljanskem liceju in na Podkovski in veterinarski šoli, ki jo je vodil Janez Bleiweis. Kot član Štajerske kmetijske družbe v Gradcu in podružnice v Radgoni si je prizadeval za napredek sadjarstva in vinogradništva. Zbral je okoli 400 sadnih in trtnih sort, uvedel slovenska sortna imena, izkušnje pa objavljal v časniku Novice ter v Slovenskem narodu in Slovenskem gospodarju, katerega soustanovitelj je bil.
Nova znanja si je pridobival tudi z obiskovanjem in sodelovanjem na največjih sadjarskih in vinogradniških razstavah od Pariza in Dunaja do Petrograda. Za svoje sadike in trse je na teh in na domačih razstavah prejel visoka državna priznanja. Dominik Čolnik se je rodil na današnji dan leta 1830 pri Svetih treh kraljih v Slovenskih goricah.
—–
Pedagoški pisec JAKOB DIMNIK je končal ljubljansko učiteljišče in nato med drugim poučeval na Prvi mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, kjer je leta 1902 postal šolski vodja, pozneje pa dobil še častni naziv šolski ravnatelj. Bil je odličen organizator in dejaven član učiteljske organizacije. V času, ko se je slovensko učiteljstvo politično diferenciralo, je urejal list »Učiteljski tovariš«, ki je postal glasilo »Zaveze slovenskih učiteljskih društev«, pozneje pa je ustanovil še mesečnik »Domače ognjišče«.
Na njegovo pobudo so leta 1898 v Ljubljani odprli Šolski muzej, ki naj bi prikazoval razvoj šolstva in delo učiteljev. Muzej je dobil prostore v Prvi mestni deški šoli (današnji Ledini), Dimnik pa je bil imenovan za njegovega prvega upravitelja. Petindvajset let je bil tudi svetnik v ljubljanskem občinskem svetu, napisal pa je tudi nekaj vzgojnih in šolskih knjig. Jakob Dimnik se je rodil na današnji dan leta 1856 v Jaršah pri Ljubljani.
—–
Pesnik in prevajalec ALOJZ GRADNIK je gimnazijo končal v Gorici, pravo pa študiral na Dunaju in tam leta 1907 tudi doktoriral. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi srbofilstva zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok državni uradnik. Pozneje je kot pravni strokovnjak delal v Beogradu in v Zagrebu, dokler ga ni ustaška oblast 1941. leta odpustila iz službe.
Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najbolj značilna domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam.
V njegovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah – je čutiti slutnjo, nato pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parízino in Shakespearjeve sonete. Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Medáni pri Dobrovem v Brdih.
—–
Baletna plesalka, pedagoginja in koreografinja MARTA REMŠKAR je bila od leta 1919 do 1945 članica baletnega ansambla Opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, nato pa je dve leti vodila mariborski balet in mu postavila temelje. V letih med obema vojnama je bila znana predvsem kot klasična plesalka s posebnim darom za akrobatske spretnosti, solistične vloge pa je plesala tudi v operah in operetah. Marta Remškar se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov