Na današnji dan leta 1808 se je v Železnikih rodil pesnik JERNEJ LEVIČNIK. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in Celovcu ter nato služboval na avstrijskem Koroškem. Za slovenščino sta ga navdušila njegov učitelj Fran Serafin Metelko in pozneje Anton Martin Slomšek. Sodeloval je pri prvih Slomškovih knjigah, nekaj pesmi pa je objavil tudi v Kranjski čbelici. Daljši ep “Katoliška Cerkev” v petnajstih spevih s skoraj 10.000 verzi je ostal v rokopisu. Na njegovo pesništvo sta vplivala zlasti Valentin Vodnik in Prešeren, vendar je njegova poezija ostala v okvirih razsvetljenega klasicizma s pridihom predromantike. V literarnem delu Jerneja Levičnika je najpomembnejše pričevanje o Prešernu, saj je leta 1851 v časopisu za umetnost “Carinthia” objavil prvi pesnikov življenjepis.
—–
TEREZIJA KRIŽANIČ se je šolala na učiteljišču v Gradcu in leta 1873 stopila v kongregacijo šolskih sester v Mariboru; prevzela je ime mati Angelina. Na Dunaju in v Kopru je opravila izpite za poučevanje na ljudskih in meščanskih šolah in nato učila v Mariboru in Celju. Tam je več kot dve desetletji vodila samostansko šolo, jo razširila v osemrazrednico ter ustanovila še meščansko šolo. Kot vrhovna prednica kongregacije je leta 1888 v Mariboru ustanovila zasebno žensko učiteljišče, nekaj pozneje pa še dva slovenska razreda na samostanski ljudski šoli. Vplivala je tudi na nastanek in razvoj gospodinjskih šol ter širitev kongregacije šolskih sester. Terezija Križanič se je rodila na današnji dan leta 1854 v Borécih v okolici Ljutomera.
——-
Fotoreporter in publicist EDI ŠELHAUS se je poklica izučil v družini, saj sta bila njegova oče in mati fotografa. Leta 1943 je odšel v partizane in postal vojni reporter, po koncu druge svetovne vojne pa je v Trstu odprl atelje in snemal prispevke za jugoslovanske »Filmske nôvosti«, za slovenske »Filmske novice« in za »Filmski obzornik«. Tam je fotografiral tudi za italijanska časopisa »Unità« in »Lavoratore«, od leta 1957 do1973 pa je bil fotoreporter časnikov »Slovenski poročevalec« in »Delo« ter revije »Tovariš«. Zajemal je iz sveta politike, kulture in športa, uveljavil pa se je tudi kot kronist med drugo svetovno vojno v Sloveniji rešenih zavezniških letalcev.
Med njegovimi številnimi zgodovinskimi posnetki so poleg vrhunskih fotografij iz obdobja narodnoosvobodilnega boja na primer še posnetki osvoboditve Trsta, ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini ter burni dogodki pod zavezniško upravo Svobodnega tržaškega ozemlja v prvih povojnih letih.
Bil je tudi ploden publicist, avtor devetih knjižnih izdaj o svoji fotografski poti, o usodah ljudi med vojno in v mirnejših časih, o glasbi in živalih ter o reševanju zavezniških letalcev in o njihovem povojnem srečevanju z rešitelji. Zadnjo knjigo z naslovom »Fotoreporterjev obračun« je izdal leta 2009, del svojega bogatega arhiva pa je podaril Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Dvakrat je prejel Tomšičevo nagrado; leta 1979 za življenjsko delo. Edi Šelhaus se je rodil na današnji dan leta 1919 v Podkraju na Vipavskem.
—–
Druga svetovna vojna se je v Evropi končala maja leta 1945, Japonska, zaveznica Nemčije in Italije, pa se je bojevala še naprej. Smrtni udarec njenemu odporu sta zadali atomski bombi, vrženi 6. in 9. avgusta na Hirošimo in Nagasaki, in tako je na današnji dan pred 72-imi leti po igranju himne japonski cesar Hirohito po radiu sporočil, da je Japonska izgubila vojno. Listino o brezpogojni vdaji je podpisala nekaj pozneje, 2. septembra leta 1945. Tako se je po šestih letih končala druga svetovna vojna.