Rojstni datum risarja in bakrorezca  ANDREJA  TROSTA  ni znan, kot rojstni kraj pa omenjajo Gornji Grad, Hotinjo vas in Deggendorf na Bavarskem. V letih od 1648 do 50 je bil gojenec latinske šole v Rušah, slikarstva pa se je učil v Gradcu in na Dunaju. Leta 1678 je prišel na grad Bogenšperk pri Litiji in tam deset let vodil grafično delavnico Janeza Vajkarda Valvazorja. Z bakrorezi po različnih predlogah je sodeloval pri vseh Valvazorjevih delih, vzgajal pa je tudi mlade risarske talente. Za različne naročnike je izdelal številne bakroreze vedut, zgodovinskih prizorov, portretov, grbov, geografskih kart, diplom in podobic. Andrej Trost velja za začetnika grafične umetnosti na Slovenskem.

—–

 JANEZ NEPOMUK HRADECKY je bil sicer češkega rodu, toda svoje življenjsko delo je opravil v Ljubljani, saj  je bil kar 26 let njen župan: od leta 1820 do leta 1846. V tem času je pokazal izredne administrativne sposobnosti in veliko smisla za pomoč ljudem. Vedno je podpiral vse pomembnejše kulturne in druge akcije.

Med  njegovim županovanjem so začeli osuševati Ljubljansko barje, zgradili so cesto od Ljubljane do Iga, tedanji leseni frančiškanski most nadomestili s kamnitim, uredili park Zvezda, ustanovili hranilnico ter odprli ubožnico in trgovsko učilišče. Za vse to je imel velike zasluge prav župan Hradecky. France Prešeren ga je počastil s sonetom; v njem ga je slavil kot zaslužnega moža in domoljuba. Janez Nepomuk Hradecky se je rodil na današnji dan leta 1775 v Ljubljani.

—–

Politik  JOSIP  VILFAN  je promoviral na dunajski pravni fakulteti in nato služboval v Trstu, kjer je bil leta 1906 izvoljen za tajnika političnega društva tržaških Slovencev Edinost. V javnih nastopih je zagovarjal načelo narodne enakopravnosti in nasprotoval šovinizmu; po njegovem naj bi Trst postal vzorno mesto za sožitje različnih narodov.

Po prvi svetovni vojni je od italijanskih oblasti zahteval, naj Slovencem priznajo temeljne narodnostne pravice. Leta 1921 in 24 je bil izvoljen v rimski parlament, pozneje pa je postal predsednik stalnega delovnega odbora Kongresa evropskih manjšin s sedežem na Dunaju. S svojimi nastopi in objavami je evropsko javnost seznanjal s položajem slovanskih etničnih skupnosti v Italiji. Leta 1939 se je preselil v Beograd in se po drugi vojni vključil v strokovno dejavnost ob sklepanju mirovne pogodbe v Italiji. Josip Vilfan se je rodil na današnji dan leta 1878 v Trstu.

.—–

ALOJZ  ŠTRANCAR  je leta 1909 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju. Sprva je delal v Dalmaciji, nato pa v Ljubljani. Leta 1933 je prevzel vodenje hudourniške službe v Dravski banovini in postavil širše temelje razvoja stroke; zaslužen je za povečanje protierozijskih ukrepov in števila strokovnjakov za hudournike pred drugo svetovno vojno. Po njej je do leta 1966 deloval pri ljubljanskem Podjetju za urejanje hudournikov. S številnimi idejnimi in generalnimi projekti ureditve hudourniških območij v Sloveniji (Polhograjsko hribovje, Zgornja Savinjska dolina, reka Soča nad Mostom na Soči) je posvečal pozornost tudi ohranjanju in varovanju okolja. Alojz Štrancar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Štrancarjih v Vipavski dolini.