Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezuit, matematik in filozof ANDREJ CERGOL je po študiju retorike in filozofije leta 1614 v Celovcu stopil v jezuitski red, opravil magisterij in nato poučeval humanistiko v Gradcu in Gorici. Končal je še študij filozofije in teologije ter postal profesor matematike, moralne teologije in bibličnih ved na univerzah v Gradcu in na Dunaju, proti koncu življenja pa je bil predstojnik samostana v Millstattu. Leta 1625 je na Dunaju izdal “Kronoliške ugotovitve o letu rojstva in smrti našega gospoda Jezusa Kristusa”. V njegovem rokopisnem traktatu o osmih knjigah Aristotelove “Fizike” je tudi “Razprava o nebu”. Andrej Cergol se je rodil na današnji dan leta 1595 v Svetem Križu vipavskem.
—–
Na današnji dan leta 1872 se je na Koroški Beli pri Jesenicah rodil zgodovinar MATKO POTOČNIK. Študiral je v Ljubljani in na Dunaju, kot profesor pa poučeval na učiteljiščih v Mariboru, Idriji, Kranju, Ljubljani in Gospiču na Hrvaškem. Pisal je o gospodarski zgodovini in zgodovini Vojvodine Koroške in se uveljavil tudi pri narodnostnem delu med Slovenci na Koroškem. Po prvi svetovni vojni je Matko Potočnik kot izvedenec sodeloval v komisiji za razmejitev med Avstrijo in Jugoslavijo.
—–
Diplomat IVAN PERNE je pravo študiral v Pragi in s štipendijo Knafljevega sklada na Dunaju. Po doktoratu leta 1914 je zaprosil za državno službo v Celovcu, a je zaradi enoletnega študija v Pragi ni dobil – za Nemce je bil namreč preveč zaveden Slovenec. Med prvo svetovno vojno je bil kot oficir avstrijske vojske na vzhodni fronti in štiri leta v ruskem ujetništvu, leta 1919 pa je postal tajnik v zunanjem ministrstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozneje je služboval na poslaništvu v Berlinu, bil vodja oddelka v zunanjem ministrstvu za sodelovanje z Društvom narodov s posebno nalogo stalnega svetovalca jugoslovanske delegacije na razorožitveni konferenci v Ženevi. Za njegovo delo sta ga odlikovala belgijski kralj in država Poljska, prejel pa je tudi jugoslovanski red svetega Save. Ivan Perne se je rodil na današnji dan leta 1889 na Povljah pri Kranju.
—–
Gledališka igralka NADA GABRIJELČIČ je bila izjemno temperamentna igralka z izrazitim smislom za humor in grotesko. Po koncu šolanja na dramski šoli državnega
konservatorija v Ljubljani je bila od leta 1922 do 45 članica igralskega ansambla ljubljanske Drame, od leta 1946 do upokojitve leta 1959 pa slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Gorici.
—–
Potem ko so 3. septembra leta 1943 v Siracusi na Siciliji predstavniki italijanske vojske podpisali premirje z zavezniško vojsko, je italijanska vlada na današnji dan leta 1943 razglasila brezpogojno kapitulacijo svojih oboroženih sil. S kapitulacijo Italije je bila tako pred 74-imi leti iz boja izločena glavna evropska zaveznica nacistične Nemčije, zato je bil ta dogodek pomembna prelomnica v drugi svetovni vojni.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jezuit, matematik in filozof ANDREJ CERGOL je po študiju retorike in filozofije leta 1614 v Celovcu stopil v jezuitski red, opravil magisterij in nato poučeval humanistiko v Gradcu in Gorici. Končal je še študij filozofije in teologije ter postal profesor matematike, moralne teologije in bibličnih ved na univerzah v Gradcu in na Dunaju, proti koncu življenja pa je bil predstojnik samostana v Millstattu. Leta 1625 je na Dunaju izdal “Kronoliške ugotovitve o letu rojstva in smrti našega gospoda Jezusa Kristusa”. V njegovem rokopisnem traktatu o osmih knjigah Aristotelove “Fizike” je tudi “Razprava o nebu”. Andrej Cergol se je rodil na današnji dan leta 1595 v Svetem Križu vipavskem.
—–
Na današnji dan leta 1872 se je na Koroški Beli pri Jesenicah rodil zgodovinar MATKO POTOČNIK. Študiral je v Ljubljani in na Dunaju, kot profesor pa poučeval na učiteljiščih v Mariboru, Idriji, Kranju, Ljubljani in Gospiču na Hrvaškem. Pisal je o gospodarski zgodovini in zgodovini Vojvodine Koroške in se uveljavil tudi pri narodnostnem delu med Slovenci na Koroškem. Po prvi svetovni vojni je Matko Potočnik kot izvedenec sodeloval v komisiji za razmejitev med Avstrijo in Jugoslavijo.
—–
Diplomat IVAN PERNE je pravo študiral v Pragi in s štipendijo Knafljevega sklada na Dunaju. Po doktoratu leta 1914 je zaprosil za državno službo v Celovcu, a je zaradi enoletnega študija v Pragi ni dobil – za Nemce je bil namreč preveč zaveden Slovenec. Med prvo svetovno vojno je bil kot oficir avstrijske vojske na vzhodni fronti in štiri leta v ruskem ujetništvu, leta 1919 pa je postal tajnik v zunanjem ministrstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozneje je služboval na poslaništvu v Berlinu, bil vodja oddelka v zunanjem ministrstvu za sodelovanje z Društvom narodov s posebno nalogo stalnega svetovalca jugoslovanske delegacije na razorožitveni konferenci v Ženevi. Za njegovo delo sta ga odlikovala belgijski kralj in država Poljska, prejel pa je tudi jugoslovanski red svetega Save. Ivan Perne se je rodil na današnji dan leta 1889 na Povljah pri Kranju.
—–
Gledališka igralka NADA GABRIJELČIČ je bila izjemno temperamentna igralka z izrazitim smislom za humor in grotesko. Po koncu šolanja na dramski šoli državnega
konservatorija v Ljubljani je bila od leta 1922 do 45 članica igralskega ansambla ljubljanske Drame, od leta 1946 do upokojitve leta 1959 pa slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Gorici.
—–
Potem ko so 3. septembra leta 1943 v Siracusi na Siciliji predstavniki italijanske vojske podpisali premirje z zavezniško vojsko, je italijanska vlada na današnji dan leta 1943 razglasila brezpogojno kapitulacijo svojih oboroženih sil. S kapitulacijo Italije je bila tako pred 74-imi leti iz boja izločena glavna evropska zaveznica nacistične Nemčije, zato je bil ta dogodek pomembna prelomnica v drugi svetovni vojni.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov