Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1739 se je v Zagaju pri Ponikvi rodil MIHAEL ZAGAJŠEK, ki je bil pozneje župnik na Kálobju v okolici Celja. Zapisoval je slovenske pridige in sestavil slovar, ki pa je ostal v rokopisu. Pod imenom Georg Sellenko je izdal slovnico, v kateri je bila ob nemškem jeziku prvič uporabljena tudi slovenščina. Verjetno je prav on ohranil Kalobški rokopis, ki ga je iz njegove zapuščine dobil Anton Martin Slomšek. Štajerske besede iz slovarja Mihaela Zagajška so prišle v Pleteršnikov slovensko-nemški slovar.
—–
V začetku septembra leta 1834 je v Ljubljani začela delovati zasebna trgovska šola Ferdinanda Mahra. Bila je prvi nedržavni zavod v Avstriji in je postala ena najboljših šol te vrste v monarhiji; slovela je po vsem Balkanu. Mahrova trgovska šola je delovala vse do prve svetovne vojne.
—–
Gozdarski in lovski strokovnjak MIRKO ŠUŠTERŠIČ je leta 1917 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato upravitelj več državnih in zasebnih veleposestev. Po drugi svetovni vojni je organiziral prvi splošni popis slovenskih gozdov ter oblikoval gozdarski, lesni in lovski oddelek Tehniškega muzeja Slovenije. V letih od 1936 do 1953 je bil tudi urednik revije »Lovec«. Mirko Šušteršič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Kropi.
—–
JOSIP TURK je leta 1919 v Rimu doktoriral iz filozofije in teologije, nato pa je v Münchnu študiral še pomožne zgodovinske vede. V letih med 1926 in 1945 je na teološki fakulteti v Ljubljani predaval zgodovino cerkve. Raziskoval je tudi preteklost ljubljanske škofije, napisal več študij o škofu Tomažu Hrenu ter izdal učbenik cerkvene zgodovine. Odmevna sta bila njegovo odkritje in analiza prvotnega zakonika cistercijanskega reda, objavljenega leta 1936 ob 800. obletnici ustanovitve stiške opatije. Josip Turk se je rodil na današnji dan leta 1895 v Stópičah v okolici Novega mesta. Po koncu druge svetovne vojne je emigriral v Združene države Amerike.
—–
MILOŠ ZIDANŠEK se je izučil za peka in delal v Mariboru ter pozneje v Zagrebu. Leta 1936 je bil zaradi revolucionarnega delovanja obsojen, po dveh letih zapora se je vrnil v Maribor ter tam organiziral demonstracije in stavke. Takoj po okupaciji aprila leta 1941 je v severovzhodni Sloveniji organiziral narodnoosvobodilno gibanje, pozneje postal član vrhovnega poveljstva partizanskih čet ter sodeloval v najuspešnejših akcijah štajerskih partizanov. Februarja leta 1942 je kot poveljnik Šercerjevega bataljona v okolici Velikih Blok v spopadu z Italijani padel. Narodni heroj Miloš Zidanšek se je rodil na današnji dan leta 1909 v kraju Straža na Gôri pri Dramljah.
——
Na današnji dan leta 1920 se je v Ljubljani rodila pesnica MINKA KORENČAN. Obiskovala je trgovsko šolo v Ljubljani, študirala violino in solo petje, potem pa je delala v zavarovalništvu. Pesniti je začela šele v petdesetih letih svojega življenja, a so že prve objave napovedovale pesniško zrelo in izoblikovano osebnost. Njena senzibilna poezija, tiha in nevsiljiva ter brez deklarativnih tonov se je vsebinsko napajala pri slovenskem pesništvu duhovnih vrednot, predvsem pri predvojni religiozni liriki. Minka Korenčan je izdala sedem pesniških zbirk, zadnjo leta 1996 z naslovom “Glas iz daljav”.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1739 se je v Zagaju pri Ponikvi rodil MIHAEL ZAGAJŠEK, ki je bil pozneje župnik na Kálobju v okolici Celja. Zapisoval je slovenske pridige in sestavil slovar, ki pa je ostal v rokopisu. Pod imenom Georg Sellenko je izdal slovnico, v kateri je bila ob nemškem jeziku prvič uporabljena tudi slovenščina. Verjetno je prav on ohranil Kalobški rokopis, ki ga je iz njegove zapuščine dobil Anton Martin Slomšek. Štajerske besede iz slovarja Mihaela Zagajška so prišle v Pleteršnikov slovensko-nemški slovar.
—–
V začetku septembra leta 1834 je v Ljubljani začela delovati zasebna trgovska šola Ferdinanda Mahra. Bila je prvi nedržavni zavod v Avstriji in je postala ena najboljših šol te vrste v monarhiji; slovela je po vsem Balkanu. Mahrova trgovska šola je delovala vse do prve svetovne vojne.
—–
Gozdarski in lovski strokovnjak MIRKO ŠUŠTERŠIČ je leta 1917 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato upravitelj več državnih in zasebnih veleposestev. Po drugi svetovni vojni je organiziral prvi splošni popis slovenskih gozdov ter oblikoval gozdarski, lesni in lovski oddelek Tehniškega muzeja Slovenije. V letih od 1936 do 1953 je bil tudi urednik revije »Lovec«. Mirko Šušteršič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Kropi.
—–
JOSIP TURK je leta 1919 v Rimu doktoriral iz filozofije in teologije, nato pa je v Münchnu študiral še pomožne zgodovinske vede. V letih med 1926 in 1945 je na teološki fakulteti v Ljubljani predaval zgodovino cerkve. Raziskoval je tudi preteklost ljubljanske škofije, napisal več študij o škofu Tomažu Hrenu ter izdal učbenik cerkvene zgodovine. Odmevna sta bila njegovo odkritje in analiza prvotnega zakonika cistercijanskega reda, objavljenega leta 1936 ob 800. obletnici ustanovitve stiške opatije. Josip Turk se je rodil na današnji dan leta 1895 v Stópičah v okolici Novega mesta. Po koncu druge svetovne vojne je emigriral v Združene države Amerike.
—–
MILOŠ ZIDANŠEK se je izučil za peka in delal v Mariboru ter pozneje v Zagrebu. Leta 1936 je bil zaradi revolucionarnega delovanja obsojen, po dveh letih zapora se je vrnil v Maribor ter tam organiziral demonstracije in stavke. Takoj po okupaciji aprila leta 1941 je v severovzhodni Sloveniji organiziral narodnoosvobodilno gibanje, pozneje postal član vrhovnega poveljstva partizanskih čet ter sodeloval v najuspešnejših akcijah štajerskih partizanov. Februarja leta 1942 je kot poveljnik Šercerjevega bataljona v okolici Velikih Blok v spopadu z Italijani padel. Narodni heroj Miloš Zidanšek se je rodil na današnji dan leta 1909 v kraju Straža na Gôri pri Dramljah.
——
Na današnji dan leta 1920 se je v Ljubljani rodila pesnica MINKA KORENČAN. Obiskovala je trgovsko šolo v Ljubljani, študirala violino in solo petje, potem pa je delala v zavarovalništvu. Pesniti je začela šele v petdesetih letih svojega življenja, a so že prve objave napovedovale pesniško zrelo in izoblikovano osebnost. Njena senzibilna poezija, tiha in nevsiljiva ter brez deklarativnih tonov se je vsebinsko napajala pri slovenskem pesništvu duhovnih vrednot, predvsem pri predvojni religiozni liriki. Minka Korenčan je izdala sedem pesniških zbirk, zadnjo leta 1996 z naslovom “Glas iz daljav”.
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov