Na današnji dan pred 300 leti se je rodil avstrijski slikar JOHAN MARTIN SCHMIDT, po svojem rojstnem kraju imenovan tudi Kremser- Schmidt. Na Slovenskem se je ohranilo približno petdeset njegovih podob, v ljudski zavesti pa je postal skoraj naš slikar, čeprav je v naših krajih slikal le nekaj let. Največji odmev so doživele oltarne podobe, ki jih je bil naslikal za romarsko cerkev v Velesovem in za gornjegrajsko stolnico. Avstrijski slikar Kremser-Schmidt se je izvrstno ujel z našo slikarsko kulturo ter jo dopolnil z izrazitim iluzionizmom barvno-svetlobnega trepeta, kakršnega dotlej pri nas še niso poznali.
——
Skladatelj in organist IGNACIJ HLADNIK se je rodil na današnji dan leta 1865 v Križah pri Tržiču. V Ljubljani je končal orglarsko šolo, nato pa večji del življenja služboval kot zborovodja v novomeški kapiteljski cerkvi in kot glasbeni učitelj na gimnaziji. Poleg številnih cerkvenih del je napisal veliko skladb za klavir in samospevov s klavirsko spremljavo. Posebno zanimiva je njegova “Fantazija” za orgle po motivih narodnih pesmi. Bil je eden najboljših orgelskih virtuozov v Sloveniji. Kot skladatelj je bil Ignacij Hladnik romantik, vendar je že sprejel nekatera načela sodobne kompozicijske tehnike.
—–
Na današnji dan leta 1908 se je v Ljubljani rodil ANTON PETERLIN, eden najpomembnejših slovenskih fizikov. Po diplomi na ljubljanski univerzi se je izpopolnjeval v Berlinu in na Planckovem inštitutu. Že v disertaciji se je usmeril na področje velemolekul. Doktoriral je leta 1938 v Berlinu in po koncu vojne postal redni profesor fizike na univerzi v Ljubljani. S svojim delom pri preučevanju velemolekul je uresničil pobudo Borisa Kidriča in ustanovil Fizikalni inštitut (sedanji Inštitut Jožefa Štefana) ter bil njegov prvi vodja. 1949. leta je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
O nadvse uspešnem pedagoškem, organizacijskem in raziskovalnem delu s pomembnimi rezultati na področju temeljnih raziskav ter tehnoloških aplikacij Antona Peterlina govore številna visoka priznanja, ki jih je prejel. Med njimi so: Prešernova nagrada, Binghamova medalja, nagrada Ameriške fizikalne družbe, Kidričeva nagrada, imenovanja v tri znanstvene akademije in imenovanje za častnega člana ljubljanske univerze.
—–
Filozof, politik in publicist BORIS ZIHERL se je rodil na današnji dan leta 1910 v Trstu. Zaradi komunističnega prepričanja je bil že pred drugo svetovno vojno večkrat zaprt. Med narodnoosvobodilnim bojem in po njem je imel pomembne politične funkcije v Beogradu in v Ljubljani, po letu 1953 pa je bil profesor na filozofski fakulteti in na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Težišče njegovega dela sta bili marksistična filozofija in obča sociologija. Po drugi svetovni vojni je objavil obširne razprave o Prešernu in Cankarju ter o eksistencializmu v kulturi.

———
Zdravnik BRANKO VOLAVŠEK je diplomiral v Zagrebu, po specializaciji iz interne medicine na Dunaju pa se je leta 1942 zaposlil na interni kliniki v Ljubljani. Kot sodelavca Osvobodilne fronte so ga Italijani zaprli, leta 1944 pa se je pridružil partizanom. Po koncu vojne je bil med drugim vodja kardiološkega oddelka na internistični kliniki v Ljubljani ter redni profesor na medicinski fakulteti. Bil je pobudnik in začetnik novih invazivnih diagnostičnih postopkov v interni medicini. Prvi je uvedel in opravljal biopsijo jeter in vranice ter gastroskopijo, laparoskopijo in katetrizacijo srca. Bil je član mednarodnih kardioloških združenj, pisal v domače in tuje strokovne revije ter bil soavtor prvega slovenskega učbenika elektrokardiografije. Branko Volavšek se je rodil na današnji dan leta 1913 v Roču na Hrvaškem.