Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvo telovadno društvo Sokol je bilo ustanovljeno v Pragi 1862. leta, že naslednje leto pa so slovenski narodnjaki v Ljubljani ustanovili Južni Sokol. Ta društva so bila protiutež nemškim telovadnim društvom, ki so v deželah s slovanskim prebivalstvom širila nemški nacionalni vpliv. Zato je bila v prvih letih dejavnost Sokola posvečena bolj krepitvi slovenskega narodnega gibanja kot pa telovadbi. Na današnji dan leta 1905 so v Ljubljani ustanovili Slovensko sokolsko zvezo. Povezala in poenotila je skoraj vsa društva. 1913. leta je bilo na Slovenskem že 115 sokolskih društev z več kot 6.600 člani.
Sokolci, kot so se sami imenovali, so si izbrali telovadno obleko ali kroj, podobno češkemu, zastavo ali prapor in si uredili telovadišče, kjer so telovadili dvakrat na teden. Pisatelj Fran Levstik je iz nemščine prevedel “Nauk o telovadbi” v dveh delih in v uvodu zapisal, da se je “telovadje vzljubilo po vsej slovenskej domovini, vendar do zdaj nismo imeli telovadske knjige v maternem jeziku”. Sprejeli so tudi “gimnastične rede”. Za primer nekaj določil Ljubljanskega gimnastičnega društva:
“ Obnaša gimnastikov bodi na vsako stran spodobna.
Na gimnastilišči ima vsakdo brez ugovora pokoren biti ne samo pismenim, ampak tudi ustmenim naredbam tistih, kterim je od gimnastičnega odbora naročeno, da vaje ravnajo, če ne, imajo pravico, ga precej iz gimnastilišča odpraviti.
Kakor se začne gimnastikati po vrsti, je prepovedana vsaka druga vaja, razun kazane.
Preden se ne slečejo telesna tesna oblačila, se ne sme gimnastikati.
V vajah je jesti, piti in pušiti prepovedano.
Škodo, na društveni pripravi narejeno, odškoduje, kdor je je kriv .”
Telovadno društvo “Južni Sokol” je bilo tedaj praktično udejanjanje slovenskega narodnega preporoda. Poleg izletov so sokolci nastopali na različnih telovadnih prireditvah, leta 1864 pa je društvo organiziralo tudi prvo telovadno tekmo v tako imenovani oblikovalni telovadbi.
—–
Pevec narodne in narodno-zabavne glasbe FRANC KOREN se je solopetja učil na Jesenicah, po drugi svetovni vojni pa v Ljubljani pri Juliju Bettetu.. Sprva je nastopal v duetu z Danico Filiplič in harmonikarjem Avgustom Stankom, v letih od 1954 do 74 pa je pel pri Ansamblu bratov Avsenik. Rodil se je na današnji dan leta 1913 na Jesenicah.
—–
Klavže, imenovane tudi “slovenske piramide”, so visoke vodne pregrade na Idrijci, Belci, Zali in Klavžarici. Za temi monumentalnimi zapornicami so nastajala manjša jezera. Ko so vodo spustili, so lahko po reki splavili velike količine lesa do Idrije, kjer ga je potreboval rudnik za podporje v jami in za kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude. Klavže so bile najprej lesene, v času cesarice Marije Terezije pa so jih zamenjali z zidanimi.
Največje na reki Idrijci so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov, visoke so 11 in dolge 41 metrov, debelina pregrad pri vrhu pa je dobrih 10 metrov. Klavže na Idrijci in Belci so po tehničnih in estetskih merilih izjema v evropskih primerjavah in sodijo med najpomembnejše slovenske tehniške spomenike. Ker jih je vztrajno najedal zob časa, so v okviru idrijskega Mestnega muzeja nekatere sanirali. Slovesno odprtje obnovljenih Brusovih klavž na Belci je bilo na današnji dan leta 1991.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo telovadno društvo Sokol je bilo ustanovljeno v Pragi 1862. leta, že naslednje leto pa so slovenski narodnjaki v Ljubljani ustanovili Južni Sokol. Ta društva so bila protiutež nemškim telovadnim društvom, ki so v deželah s slovanskim prebivalstvom širila nemški nacionalni vpliv. Zato je bila v prvih letih dejavnost Sokola posvečena bolj krepitvi slovenskega narodnega gibanja kot pa telovadbi. Na današnji dan leta 1905 so v Ljubljani ustanovili Slovensko sokolsko zvezo. Povezala in poenotila je skoraj vsa društva. 1913. leta je bilo na Slovenskem že 115 sokolskih društev z več kot 6.600 člani.
Sokolci, kot so se sami imenovali, so si izbrali telovadno obleko ali kroj, podobno češkemu, zastavo ali prapor in si uredili telovadišče, kjer so telovadili dvakrat na teden. Pisatelj Fran Levstik je iz nemščine prevedel “Nauk o telovadbi” v dveh delih in v uvodu zapisal, da se je “telovadje vzljubilo po vsej slovenskej domovini, vendar do zdaj nismo imeli telovadske knjige v maternem jeziku”. Sprejeli so tudi “gimnastične rede”. Za primer nekaj določil Ljubljanskega gimnastičnega društva:
“ Obnaša gimnastikov bodi na vsako stran spodobna.
Na gimnastilišči ima vsakdo brez ugovora pokoren biti ne samo pismenim, ampak tudi ustmenim naredbam tistih, kterim je od gimnastičnega odbora naročeno, da vaje ravnajo, če ne, imajo pravico, ga precej iz gimnastilišča odpraviti.
Kakor se začne gimnastikati po vrsti, je prepovedana vsaka druga vaja, razun kazane.
Preden se ne slečejo telesna tesna oblačila, se ne sme gimnastikati.
V vajah je jesti, piti in pušiti prepovedano.
Škodo, na društveni pripravi narejeno, odškoduje, kdor je je kriv .”
Telovadno društvo “Južni Sokol” je bilo tedaj praktično udejanjanje slovenskega narodnega preporoda. Poleg izletov so sokolci nastopali na različnih telovadnih prireditvah, leta 1864 pa je društvo organiziralo tudi prvo telovadno tekmo v tako imenovani oblikovalni telovadbi.
—–
Pevec narodne in narodno-zabavne glasbe FRANC KOREN se je solopetja učil na Jesenicah, po drugi svetovni vojni pa v Ljubljani pri Juliju Bettetu.. Sprva je nastopal v duetu z Danico Filiplič in harmonikarjem Avgustom Stankom, v letih od 1954 do 74 pa je pel pri Ansamblu bratov Avsenik. Rodil se je na današnji dan leta 1913 na Jesenicah.
—–
Klavže, imenovane tudi “slovenske piramide”, so visoke vodne pregrade na Idrijci, Belci, Zali in Klavžarici. Za temi monumentalnimi zapornicami so nastajala manjša jezera. Ko so vodo spustili, so lahko po reki splavili velike količine lesa do Idrije, kjer ga je potreboval rudnik za podporje v jami in za kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude. Klavže so bile najprej lesene, v času cesarice Marije Terezije pa so jih zamenjali z zidanimi.
Največje na reki Idrijci so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov, visoke so 11 in dolge 41 metrov, debelina pregrad pri vrhu pa je dobrih 10 metrov. Klavže na Idrijci in Belci so po tehničnih in estetskih merilih izjema v evropskih primerjavah in sodijo med najpomembnejše slovenske tehniške spomenike. Ker jih je vztrajno najedal zob časa, so v okviru idrijskega Mestnega muzeja nekatere sanirali. Slovesno odprtje obnovljenih Brusovih klavž na Belci je bilo na današnji dan leta 1991.
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov