Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Violinist in skladatelj IVAN KARLO SANCIN – rodil se je na današnji dan leta 1893 v Škêdnju pri Trstu – je študiral violino na konservatorijih v Trstu in Zagrebu, kompozicijo pa v Gradcu. Do leta 1945 je poučeval v Celju in Ljubljani, nato pa v Trstu. Bil je violinist v ljubljanskem opernem orkestru in v tržaškem Verdijevem gledališču ter soustanovitelj in član godalnega kvarteta Zika, zasedbe, ki je pred drugo svetovno vojno koncertirala v Sloveniji in tujini. Pisal je skladbe za violino in klavir, scensko glasbo in samospeve. Ivan Karlo Sancin je bil tudi strokovnjak za izdelavo violin; izdelal jih je 52.
—–
Zdravnik JOŽE JAKŠA je študiral v Gradcu in Zagrebu in leta 1924 diplomiral na Dunaju. Delal je v ambulanti Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, leta 1945 pa je postal eden prvih fakultetnih učiteljev dermatovenerologije na medicinski fakulteti v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na klinikah v Švici in na Češkoslovaškem ter bil nato predstojnik Dermatološke klinike v Ljubljani. Kot vodilni slovenski specialist za kožne in spolne bolezni je veliko prispeval k razvoju stroke, vzgojil vrsto specialistov, si prizadeval za zgraditev nove klinike in sodeloval pri organizaciji zatiranja spolnih bolezni. Napisal je več učbenikov in priročnikov ter številne poljudnoznanstvene članke. Jože Jakša se je rodil na današnji dan leta 1895 v Žužemberku.
—–
Jezikoslovec in literarni zgodovinar STANKO BUNC je leta 1931 na ljubljanski univerzi diplomiral iz slavistike, izpopolnjeval pa se je na Češkem in Poljskem. Med drugo svetovno vojno je bil zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprt, po njej je delal kot prevajalec uradnega lista v Beogradu, pozneje pa kot profesor na kranjski gimnaziji in v tamkajšnji knjižnici. Njegovo strokovno delo je bilo v glavnem poljudnoznanstveno, leta 1952 pa je izdal slovar tujk, ki je izšel v več natisih. Za delo na bibliotekarskem področju je leta 1967 prejel Čopovo diplomo. Stanko Bunc se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Kóbdilju pri Sežani.
——
Politik STANE KAVČIČ se je že pred drugo svetovno vojno pridružil sindikalnemu gibanju, med vojno in po njej pa je opravljal številne najpomembnejše politične funkcije v Sloveniji in Jugoslaviji. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po gospodarski reformi leta 1965 je bil zagovornik liberalne gospodarske usmeritve; ta naj bi temeljila na policentrizmu, povezanosti prostorskega, ekonomskega in socialnega razvoja, izrabi zemljepisne in prometne lege Slovenije, na močni izvozni usmeritvi, vključevanju v evropske gospodarske tokove ter na regionalnih povezavah s sosednjimi deželami.
Zaradi liberalne gospodarske usmeritve, ki je veljala za premalo delavskorazredno in jugoslovansko, je prihajal v spore z delom slovenskega in najvišjega jugoslovanskega vodstva, še zlasti leta 1969 ob tako imenovani “cestni aferi”. Leta 1972 je bil prisiljen odstopiti s položaja predsednika izvršnega sveta slovenske skupščine in člana predsedstva jugoslovanske zveze komunistov in se upokojiti, pa tudi politično in javno ni smel več nastopati. Stane Kavčič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Violinist in skladatelj IVAN KARLO SANCIN – rodil se je na današnji dan leta 1893 v Škêdnju pri Trstu – je študiral violino na konservatorijih v Trstu in Zagrebu, kompozicijo pa v Gradcu. Do leta 1945 je poučeval v Celju in Ljubljani, nato pa v Trstu. Bil je violinist v ljubljanskem opernem orkestru in v tržaškem Verdijevem gledališču ter soustanovitelj in član godalnega kvarteta Zika, zasedbe, ki je pred drugo svetovno vojno koncertirala v Sloveniji in tujini. Pisal je skladbe za violino in klavir, scensko glasbo in samospeve. Ivan Karlo Sancin je bil tudi strokovnjak za izdelavo violin; izdelal jih je 52.
—–
Zdravnik JOŽE JAKŠA je študiral v Gradcu in Zagrebu in leta 1924 diplomiral na Dunaju. Delal je v ambulanti Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, leta 1945 pa je postal eden prvih fakultetnih učiteljev dermatovenerologije na medicinski fakulteti v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na klinikah v Švici in na Češkoslovaškem ter bil nato predstojnik Dermatološke klinike v Ljubljani. Kot vodilni slovenski specialist za kožne in spolne bolezni je veliko prispeval k razvoju stroke, vzgojil vrsto specialistov, si prizadeval za zgraditev nove klinike in sodeloval pri organizaciji zatiranja spolnih bolezni. Napisal je več učbenikov in priročnikov ter številne poljudnoznanstvene članke. Jože Jakša se je rodil na današnji dan leta 1895 v Žužemberku.
—–
Jezikoslovec in literarni zgodovinar STANKO BUNC je leta 1931 na ljubljanski univerzi diplomiral iz slavistike, izpopolnjeval pa se je na Češkem in Poljskem. Med drugo svetovno vojno je bil zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprt, po njej je delal kot prevajalec uradnega lista v Beogradu, pozneje pa kot profesor na kranjski gimnaziji in v tamkajšnji knjižnici. Njegovo strokovno delo je bilo v glavnem poljudnoznanstveno, leta 1952 pa je izdal slovar tujk, ki je izšel v več natisih. Za delo na bibliotekarskem področju je leta 1967 prejel Čopovo diplomo. Stanko Bunc se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Kóbdilju pri Sežani.
——
Politik STANE KAVČIČ se je že pred drugo svetovno vojno pridružil sindikalnemu gibanju, med vojno in po njej pa je opravljal številne najpomembnejše politične funkcije v Sloveniji in Jugoslaviji. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po gospodarski reformi leta 1965 je bil zagovornik liberalne gospodarske usmeritve; ta naj bi temeljila na policentrizmu, povezanosti prostorskega, ekonomskega in socialnega razvoja, izrabi zemljepisne in prometne lege Slovenije, na močni izvozni usmeritvi, vključevanju v evropske gospodarske tokove ter na regionalnih povezavah s sosednjimi deželami.
Zaradi liberalne gospodarske usmeritve, ki je veljala za premalo delavskorazredno in jugoslovansko, je prihajal v spore z delom slovenskega in najvišjega jugoslovanskega vodstva, še zlasti leta 1969 ob tako imenovani “cestni aferi”. Leta 1972 je bil prisiljen odstopiti s položaja predsednika izvršnega sveta slovenske skupščine in člana predsedstva jugoslovanske zveze komunistov in se upokojiti, pa tudi politično in javno ni smel več nastopati. Stane Kavčič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov