Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Ljubljani rodil tiskar in tiskarnar KAREL ČEČ. Od leta 1906 je bil ravnatelj Katoliške tiskarne v Ljubljani. Z reorganizacijo jo je spremenil v takrat najsodobnejše tiskarsko podjetje. Karel Čeč je leta 1908 prvi na Slovenskem uvedel rotacijski tisk in kemigrafijo s klišarno, leta 1921 pa še ofsetni tisk in bakrotisk.
—–
Mladinski pisatelj in dramatik JOSIP RIBIČIČ se je rodil na današnji dan leta 1886 v Baški na otoku Krku. Končal je učiteljišče v Kopru in poučeval v raznih krajih, dalj časa v Trstu in Ljubljani – tja se je umaknil pred fašisti. Urejal je več mladinskih listov in bil eden izmed ustanoviteljev založbe “Mladinska matica”. Med 2. svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih, po njej pa je delal na ministrstvu za prosveto. Josip Ribičič je bil plodovit in uspešen mladinski pisatelj, pisal pa je tudi črtice za odrasle. Med njegovimi deli, ki so bila največkrat ponatisnjena, sta pravljična povest “Miškolin” in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja “Rdeča pest”.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Ljubljani rodil violinist in glasbeni pedagog LEON PFEIFER. Po študiju v Ljubljani in Pragi je poučeval violino na srednji šoli Državnega konservatorija in Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Leta 1961 je postal redni profesor na ljubljanski glasbeni akademiji. Vzgojil je več znanih violinistov, med njimi Cobenzla, Klopčiča, Ozima in Škerlaka. Leon Pfeifer je bil od ustanovitve
Ljubljanskega godalnega kvarteta njegov prvi violinist. Kot tehnično uglajen in muzikalno prepričljiv glasbenik pa je imel tudi številne solistične nastope.
—–
Gledališki igralec STANE STAREŠINIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 na Préloki pri Črnomlju. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in bil nato vse do upokojitve član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Na začetku je igral mladostne junake in ljubimce, nato pa se je razvil v nosilca karakternih in komičnih vlog, ki jih je oblikoval s prefinjeno uglajenostjo. Poseben izziv so mu pomenili mediteranski značaji v igrah italijanskih avtorjev. Prvi pomembnejši uspeh je dosegel leta 1952 v vlogi Romea. Sodeloval je tudi pri filmu, na radiu in televiziji.
—–
Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je prednost Sovjetske zveze pri osvajanju vesolja ameriške strokovnjake močno vznemirila. Avgusta leta 1957 so namreč Sovjeti uspešno preiskusili prvi umetni satelit Sputnik 1, ki je v dvajsetih dneh 1400-krat obkrožil Zemljo, Američanom pa je poskus s podobno raketo dva meseca pred tem spodletel. Nov triumf Sovjetske zveze v vesoljski tekmi pa se je začel na današnji dan pred 60-imi leti, ko so utirili Sputnik 2. Poleg merilnih naprav je bila v posebni kabini tudi psička Lajka, prvo živo bitje v vesolju, poslano z Zemlje.
Dobrih šest kilogramov težki Lajki pospeški in breztežnost niso povzročali nikakršnih težav, vendar je po nekaj dneh, ko je pošel kisik v kapsuli, umrla, Sputnik 2 pa je po dobrih petih mesecih kroženja ob vrnitvi v zemeljsko orbito zgorel, saj njegov pristanek na zemlji ni bil načrtovan. Izsledki medicinskega preučevanja Lajkinih telesnih funkcij med letom so po treh letih in pol znanstvenikom omogočili izstrelitev prvega človeka v vesolje.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Ljubljani rodil tiskar in tiskarnar KAREL ČEČ. Od leta 1906 je bil ravnatelj Katoliške tiskarne v Ljubljani. Z reorganizacijo jo je spremenil v takrat najsodobnejše tiskarsko podjetje. Karel Čeč je leta 1908 prvi na Slovenskem uvedel rotacijski tisk in kemigrafijo s klišarno, leta 1921 pa še ofsetni tisk in bakrotisk.
—–
Mladinski pisatelj in dramatik JOSIP RIBIČIČ se je rodil na današnji dan leta 1886 v Baški na otoku Krku. Končal je učiteljišče v Kopru in poučeval v raznih krajih, dalj časa v Trstu in Ljubljani – tja se je umaknil pred fašisti. Urejal je več mladinskih listov in bil eden izmed ustanoviteljev založbe “Mladinska matica”. Med 2. svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih, po njej pa je delal na ministrstvu za prosveto. Josip Ribičič je bil plodovit in uspešen mladinski pisatelj, pisal pa je tudi črtice za odrasle. Med njegovimi deli, ki so bila največkrat ponatisnjena, sta pravljična povest “Miškolin” in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja “Rdeča pest”.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Ljubljani rodil violinist in glasbeni pedagog LEON PFEIFER. Po študiju v Ljubljani in Pragi je poučeval violino na srednji šoli Državnega konservatorija in Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Leta 1961 je postal redni profesor na ljubljanski glasbeni akademiji. Vzgojil je več znanih violinistov, med njimi Cobenzla, Klopčiča, Ozima in Škerlaka. Leon Pfeifer je bil od ustanovitve
Ljubljanskega godalnega kvarteta njegov prvi violinist. Kot tehnično uglajen in muzikalno prepričljiv glasbenik pa je imel tudi številne solistične nastope.
—–
Gledališki igralec STANE STAREŠINIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 na Préloki pri Črnomlju. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in bil nato vse do upokojitve član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Na začetku je igral mladostne junake in ljubimce, nato pa se je razvil v nosilca karakternih in komičnih vlog, ki jih je oblikoval s prefinjeno uglajenostjo. Poseben izziv so mu pomenili mediteranski značaji v igrah italijanskih avtorjev. Prvi pomembnejši uspeh je dosegel leta 1952 v vlogi Romea. Sodeloval je tudi pri filmu, na radiu in televiziji.
—–
Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je prednost Sovjetske zveze pri osvajanju vesolja ameriške strokovnjake močno vznemirila. Avgusta leta 1957 so namreč Sovjeti uspešno preiskusili prvi umetni satelit Sputnik 1, ki je v dvajsetih dneh 1400-krat obkrožil Zemljo, Američanom pa je poskus s podobno raketo dva meseca pred tem spodletel. Nov triumf Sovjetske zveze v vesoljski tekmi pa se je začel na današnji dan pred 60-imi leti, ko so utirili Sputnik 2. Poleg merilnih naprav je bila v posebni kabini tudi psička Lajka, prvo živo bitje v vesolju, poslano z Zemlje.
Dobrih šest kilogramov težki Lajki pospeški in breztežnost niso povzročali nikakršnih težav, vendar je po nekaj dneh, ko je pošel kisik v kapsuli, umrla, Sputnik 2 pa je po dobrih petih mesecih kroženja ob vrnitvi v zemeljsko orbito zgorel, saj njegov pristanek na zemlji ni bil načrtovan. Izsledki medicinskega preučevanja Lajkinih telesnih funkcij med letom so po treh letih in pol znanstvenikom omogočili izstrelitev prvega človeka v vesolje.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov