Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Ljubljani rodil tiskar in tiskarnar KAREL ČEČ. Od leta 1906 je bil ravnatelj Katoliške tiskarne v Ljubljani. Z reorganizacijo jo je spremenil v takrat najsodobnejše tiskarsko podjetje. Karel Čeč je leta 1908 prvi na Slovenskem uvedel rotacijski tisk in kemigrafijo s klišarno, leta 1921 pa še ofsetni tisk in bakrotisk.
—–
Mladinski pisatelj in dramatik JOSIP RIBIČIČ se je rodil na današnji dan leta 1886 v Baški na otoku Krku. Končal je učiteljišče v Kopru in poučeval v raznih krajih, dalj časa v Trstu in Ljubljani – tja se je umaknil pred fašisti. Urejal je več mladinskih listov in bil eden izmed ustanoviteljev založbe “Mladinska matica”. Med 2. svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih, po njej pa je delal na ministrstvu za prosveto. Josip Ribičič je bil plodovit in uspešen mladinski pisatelj, pisal pa je tudi črtice za odrasle. Med njegovimi deli, ki so bila največkrat ponatisnjena, sta pravljična povest “Miškolin” in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja “Rdeča pest”.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Ljubljani rodil violinist in glasbeni pedagog LEON PFEIFER. Po študiju v Ljubljani in Pragi je poučeval violino na srednji šoli Državnega konservatorija in Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Leta 1961 je postal redni profesor na ljubljanski glasbeni akademiji. Vzgojil je več znanih violinistov, med njimi Cobenzla, Klopčiča, Ozima in Škerlaka. Leon Pfeifer je bil od ustanovitve
Ljubljanskega godalnega kvarteta njegov prvi violinist. Kot tehnično uglajen in muzikalno prepričljiv glasbenik pa je imel tudi številne solistične nastope.
—–
Gledališki igralec STANE STAREŠINIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 na Préloki pri Črnomlju. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in bil nato vse do upokojitve član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Na začetku je igral mladostne junake in ljubimce, nato pa se je razvil v nosilca karakternih in komičnih vlog, ki jih je oblikoval s prefinjeno uglajenostjo. Poseben izziv so mu pomenili mediteranski značaji v igrah italijanskih avtorjev. Prvi pomembnejši uspeh je dosegel leta 1952 v vlogi Romea. Sodeloval je tudi pri filmu, na radiu in televiziji.
—–
Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je prednost Sovjetske zveze pri osvajanju vesolja ameriške strokovnjake močno vznemirila. Avgusta leta 1957 so namreč Sovjeti uspešno preiskusili prvi umetni satelit Sputnik 1, ki je v dvajsetih dneh 1400-krat obkrožil Zemljo, Američanom pa je poskus s podobno raketo dva meseca pred tem spodletel. Nov triumf Sovjetske zveze v vesoljski tekmi pa se je začel na današnji dan pred 60-imi leti, ko so utirili Sputnik 2. Poleg merilnih naprav je bila v posebni kabini tudi psička Lajka, prvo živo bitje v vesolju, poslano z Zemlje.
Dobrih šest kilogramov težki Lajki pospeški in breztežnost niso povzročali nikakršnih težav, vendar je po nekaj dneh, ko je pošel kisik v kapsuli, umrla, Sputnik 2 pa je po dobrih petih mesecih kroženja ob vrnitvi v zemeljsko orbito zgorel, saj njegov pristanek na zemlji ni bil načrtovan. Izsledki medicinskega preučevanja Lajkinih telesnih funkcij med letom so po treh letih in pol znanstvenikom omogočili izstrelitev prvega človeka v vesolje.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Ljubljani rodil tiskar in tiskarnar KAREL ČEČ. Od leta 1906 je bil ravnatelj Katoliške tiskarne v Ljubljani. Z reorganizacijo jo je spremenil v takrat najsodobnejše tiskarsko podjetje. Karel Čeč je leta 1908 prvi na Slovenskem uvedel rotacijski tisk in kemigrafijo s klišarno, leta 1921 pa še ofsetni tisk in bakrotisk.
—–
Mladinski pisatelj in dramatik JOSIP RIBIČIČ se je rodil na današnji dan leta 1886 v Baški na otoku Krku. Končal je učiteljišče v Kopru in poučeval v raznih krajih, dalj časa v Trstu in Ljubljani – tja se je umaknil pred fašisti. Urejal je več mladinskih listov in bil eden izmed ustanoviteljev založbe “Mladinska matica”. Med 2. svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih, po njej pa je delal na ministrstvu za prosveto. Josip Ribičič je bil plodovit in uspešen mladinski pisatelj, pisal pa je tudi črtice za odrasle. Med njegovimi deli, ki so bila največkrat ponatisnjena, sta pravljična povest “Miškolin” in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja “Rdeča pest”.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Ljubljani rodil violinist in glasbeni pedagog LEON PFEIFER. Po študiju v Ljubljani in Pragi je poučeval violino na srednji šoli Državnega konservatorija in Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Leta 1961 je postal redni profesor na ljubljanski glasbeni akademiji. Vzgojil je več znanih violinistov, med njimi Cobenzla, Klopčiča, Ozima in Škerlaka. Leon Pfeifer je bil od ustanovitve
Ljubljanskega godalnega kvarteta njegov prvi violinist. Kot tehnično uglajen in muzikalno prepričljiv glasbenik pa je imel tudi številne solistične nastope.
—–
Gledališki igralec STANE STAREŠINIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 na Préloki pri Črnomlju. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in bil nato vse do upokojitve član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Na začetku je igral mladostne junake in ljubimce, nato pa se je razvil v nosilca karakternih in komičnih vlog, ki jih je oblikoval s prefinjeno uglajenostjo. Poseben izziv so mu pomenili mediteranski značaji v igrah italijanskih avtorjev. Prvi pomembnejši uspeh je dosegel leta 1952 v vlogi Romea. Sodeloval je tudi pri filmu, na radiu in televiziji.
—–
Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je prednost Sovjetske zveze pri osvajanju vesolja ameriške strokovnjake močno vznemirila. Avgusta leta 1957 so namreč Sovjeti uspešno preiskusili prvi umetni satelit Sputnik 1, ki je v dvajsetih dneh 1400-krat obkrožil Zemljo, Američanom pa je poskus s podobno raketo dva meseca pred tem spodletel. Nov triumf Sovjetske zveze v vesoljski tekmi pa se je začel na današnji dan pred 60-imi leti, ko so utirili Sputnik 2. Poleg merilnih naprav je bila v posebni kabini tudi psička Lajka, prvo živo bitje v vesolju, poslano z Zemlje.
Dobrih šest kilogramov težki Lajki pospeški in breztežnost niso povzročali nikakršnih težav, vendar je po nekaj dneh, ko je pošel kisik v kapsuli, umrla, Sputnik 2 pa je po dobrih petih mesecih kroženja ob vrnitvi v zemeljsko orbito zgorel, saj njegov pristanek na zemlji ni bil načrtovan. Izsledki medicinskega preučevanja Lajkinih telesnih funkcij med letom so po treh letih in pol znanstvenikom omogočili izstrelitev prvega človeka v vesolje.
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov