Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ADAM FARKAŠ je po šolanju na evangeličanskem liceju v Šopronu na Madžarskem ter študiju pedagogike, filozofije in teologije na univerzi v Jeni leta 1754 postal profesor na šopronskem liceju. Kot pomočnik rektorja, sorektor in nazadnje kot rektor se je zavzemal za izpopolnitev in posodabljanje licejskega pouka. Njegovo temeljno življenjnsko delo je učni program z naslovom “Prispevek k hvalevrednim nasvetom drugih za izboljšanje evangeličanske latinske šole v Šopronu”. V njem je dosledno upošteval načelo tolerantnosti glede narodne pripadnosti in rabe jezika ter tako pomembno vplival na razvoj šolstva v večnarodni državni skupnosti.
Po nepopolnih podatkih se je v letih njegovega delovanja na šopronskem liceju šolalo več kot trideset slovenskih dijakov, predvsem iz Železne županije. Da je bil močno navezan na domovino, se je pokazalo tudi v njegovi oporoki. V njej je del premoženja zapustil luteranskim ustanovam ter “ubogemu slovenskemu ljudstvu”. Šolnik Adam Farkaš se je rodil leta 1730 na Suhem Vrhu v Prekmurju.
—–
Fotograf FRAN KRAŠOVEC se je rodil na današnji dan leta 1892 v Ljubljani. S fotografijo se je ukvarjal amatersko, njegov vzornik in učitelj pa je bil Bogumil Brinšek, znani planinski in jamski fotograf.. Krašovec je bil med ustanovnimi člani Fotokluba Ljubljana in najpomembnejšimi ustvarjalci na področju fotografije med vojnama. Njegovi prvi ohranjeni posnetki so iz leta 1912, najaktivnejši pa je bil v dvajsetih in tridesetih letih tega stoletja. V krajinski fotografiji je poudarjal atmosferske in svetlobne učinke, kot eden izmed utemeljiteljev žanrske fotografije pri nas pa se je pogosto posvečal socialnim motivom. Fotograf Fran Krašovec je med prvimi opozoril na problematiko gibanja v fotografiji.
—–
Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Že v otroštvu sta izdelovala leteče modele z zračnim vijakom, od leta 1908 pa sta se ukvarjala tudi z nekakšnim helikopterjem, ki naj bi ga letalec nosil na hrbtu. Leta 1909 sta začela delati maketo, iz katere je nastalo njuno prvo letalo, imenovano Eda-1.
Prvi polet z njim je Edvard Rusjan opravil na današnji dan leta 1909 na Malih Rojcah med Štandrežem in Gorico; v višini dveh metrov je poletel šestdeset metrov daleč. Tistega dne se je začela torej zgodovina motornega letenja na Slovenskem.
Pozneje je v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Smrtno se je ponesrečil meseca januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
ADAM FARKAŠ je po šolanju na evangeličanskem liceju v Šopronu na Madžarskem ter študiju pedagogike, filozofije in teologije na univerzi v Jeni leta 1754 postal profesor na šopronskem liceju. Kot pomočnik rektorja, sorektor in nazadnje kot rektor se je zavzemal za izpopolnitev in posodabljanje licejskega pouka. Njegovo temeljno življenjnsko delo je učni program z naslovom “Prispevek k hvalevrednim nasvetom drugih za izboljšanje evangeličanske latinske šole v Šopronu”. V njem je dosledno upošteval načelo tolerantnosti glede narodne pripadnosti in rabe jezika ter tako pomembno vplival na razvoj šolstva v večnarodni državni skupnosti.
Po nepopolnih podatkih se je v letih njegovega delovanja na šopronskem liceju šolalo več kot trideset slovenskih dijakov, predvsem iz Železne županije. Da je bil močno navezan na domovino, se je pokazalo tudi v njegovi oporoki. V njej je del premoženja zapustil luteranskim ustanovam ter “ubogemu slovenskemu ljudstvu”. Šolnik Adam Farkaš se je rodil leta 1730 na Suhem Vrhu v Prekmurju.
—–
Fotograf FRAN KRAŠOVEC se je rodil na današnji dan leta 1892 v Ljubljani. S fotografijo se je ukvarjal amatersko, njegov vzornik in učitelj pa je bil Bogumil Brinšek, znani planinski in jamski fotograf.. Krašovec je bil med ustanovnimi člani Fotokluba Ljubljana in najpomembnejšimi ustvarjalci na področju fotografije med vojnama. Njegovi prvi ohranjeni posnetki so iz leta 1912, najaktivnejši pa je bil v dvajsetih in tridesetih letih tega stoletja. V krajinski fotografiji je poudarjal atmosferske in svetlobne učinke, kot eden izmed utemeljiteljev žanrske fotografije pri nas pa se je pogosto posvečal socialnim motivom. Fotograf Fran Krašovec je med prvimi opozoril na problematiko gibanja v fotografiji.
—–
Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Že v otroštvu sta izdelovala leteče modele z zračnim vijakom, od leta 1908 pa sta se ukvarjala tudi z nekakšnim helikopterjem, ki naj bi ga letalec nosil na hrbtu. Leta 1909 sta začela delati maketo, iz katere je nastalo njuno prvo letalo, imenovano Eda-1.
Prvi polet z njim je Edvard Rusjan opravil na današnji dan leta 1909 na Malih Rojcah med Štandrežem in Gorico; v višini dveh metrov je poletel šestdeset metrov daleč. Tistega dne se je začela torej zgodovina motornega letenja na Slovenskem.
Pozneje je v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Smrtno se je ponesrečil meseca januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov