Čeprav je LAVOSLAV SCHWENTNER – rodil se je na današnji dan leta 1865 na Vranskem – imel nekaj predhodnikov med Slovenci in priseljenimi založniki, upravičeno velja za prvega sodobnega, evropsko usmerjenega založnika. Prav zaradi sodelovanja z avtorji slovenske moderne si je pridobil tudi sloves kulturnega delavca, pobudnika in pospeševalca dobrih in tudi lepih (po zunanji podobi) slovenskih knjižnih izdaj.
Že kot mlad založnik je v zadnjih letih 19.stoletja začel Schwentner s prvimi glasbenimi izdajami in poskrbel za številne natise tisti čas pomembnih slovenskih skladateljev. Izdal je tudi prvo Župančičevo pesniško zbirko, prvo zbirko Cankarjevih črtic, posmrtno je natisnil Kettejeve “Poezije” ter Murnove “Pesmi in romance”. Sicer pa je od 27-ih Cankarjevih knjig izdal kar dvajset, izdajal pa je dela še drugih sodobnikov. Po založniku in knjigotržcu Lavoslavu Schwentnerju so poimenovali tudi nagrado “za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva ter priznanje za delo v bralni kulturi v Sloveniji ter med Slovenci zunaj meja domovine”.
—–
Pravni teoretik in diplomat LEONID PITAMIC je diplomiral leta 1908 na Dunaju. Ob ustanovitvi univerze v Ljubljani leta 1919 je postal redni profesor za javnopravne predmete na pravni fakulteti v Ljubljani in njen prvi dekan; v letih 1925 in 26 je bil tudi rektor univerze. Bil je častni doktor katoliške univerze v Washingtonu, dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in od leta 1938 do 1948, ko ga prezidij ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ni potrdil
za rednega člana, tudi član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Objavil je več knjižnih del in okoli sedemdeset monografij, člankov in razprav.
Leonid Pitamic je bil po prvi svetovni vojni član jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci, član mednarodne komisije za razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo, v letih 1920 in 21 je vodil predsedstvo Deželne vlade v Ljubljani, od 1929. do 1934. leta pa je bil izredni poslanik Kraljevine Jugoslavije v Združenih državah Amerike. Leonid Pitamic se je rodil na današnji dan leta 1885 v Postojni.
—–
Arheolog PETER PETRU je doktoriral leta 1966 v Ljubljani. Med drugim je bil ravnatelj Narodnega muzeja in izredni profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je predaval rimsko provincialno arheologijo. Raziskoval je najdišča Neviodunum -Krško, Šempeter v Savinjski dolini, Sveti Pavel nad Vrtovinom in v Ajdovščini, z raziskavo Ajdovskega gradca nad Vranjem pa je uvedel novo vrednotenje poznorimskih višinskih postojank. Bil je dopisni član nemškega in avstrijskega arheološkega instituta, predsednik slovenskega in jugoslovanskega arheloškega društva ter Muzejske skupnosti Slovenije. Peter Petru se je rodil na današnji dan leta 1930 v Laškem.