Na današnji dan leta 1828 se je v Lešah v Rožu rodil urednik, šolnik in jezikoslovec ANTON JANEŽIČ. Slavistiko in germanistiko je študiral na Dunaju, nato pa je poučeval na celovški realki in gimnaziji. Njegovo najpomembnejše delo je učbenik “Slovenska slovnica” s pregledom slovstva. To prvo tovrstno slovensko delo za šolsko rabo je doživelo kar deset izdaj. Izdajal in urejal je tudi revije Slovenska bčela, Glasnik slovenskega slovstva in Besednik, kot preroditelj in slovstveni vzgojitelj pa je deloval v Mohorjevi družbi. Bil je njen tajnik od ustanovitve leta 1868. Anton Janežič je zbiral okoli sebe mlade nadarjene pisatelje – med njimi so bili Fran Levstik, Josip Jurčič, Janez Mencinger in Josip Stritar – ki bi se brez njegove pomoči težje in počasneje uveljavljali.

—–
Avstrijski časopis Neue Freie Presse se je na današnji dan leta 1884 razpisal o imenitnosti Prvega avstrijskega damskega vokalnega kvarteta. Poleg Fride Perner so ga sestavljale še sestre Fani, Amalija in Marija Čampa, hčere graškega dvornega svetnika Alojzija Čampe (po rodu iz Celja) in njegove soproge Žanetke Ipavec iz Svetega Jurija ob Južni železnici. Dekleta so bile nečakinje treh slovenskih skladateljev Ipavcev – Alojza, Benjamina in Gustava – ter hkrati še sestrične četrtega, Josipa Ípavca. Pevke so se občinstvu prvič predstavile v veliki dvorani dunajskega Musikfereina. Več kot 2500 poslušalcev je bilo navdušenih nad čisto intonacijo, virtuoznostjo izvedbe in prirojeno muzikalnostjo pevk.
Po uspešnem krstu so prekrižarile Evropo od Portugalske in Španije do Rusije, nastopale pa so tudi na württenberškem, badenskem in saškem dvoru. Ruskega carja je še posebej očarala Gústavova pesem “Oblačku”, ki so mu jo morale pevke ponoviti. Sicer pa je časopisje poročalo, da so s svojim ubranim petjem povsod očarale občinstvo, nad njimi pa so se navdušili tudi mnogi najodličnejši muziki tistega časa. Pojoče dame so prepevale tudi slovenske pesmi in veliko storile za mednarodno promocijo svojih stricev Benjamina in Gustava Ípavca..
—–

Na današnji dan leta 1889 se je v Ljubljani rodil poljudnoznanstveni pisec in mladinski pisatelj PAVEL KUNAVER. Od 1919. leta do upokojitve je na ljubljanski meščanski šoli in pozneje na klasični gimnaziji poučeval geografijo in astronomijo. Bil je med začetniki smučanja, alpinizma in jamarstva na Slovenskerm. Med vojnama je vodil skavtsko organizacijo, leta 1951 pa je bil med ustanovitelji taborniške organizacije. Leta 1921 je objavil prvi slovenski gorniški priročnik “Na planine!”, leto pozneje pa prvo strokovno knjigo o krasu. Sicer pa je bilo življenje profesorja Pavla Kunaverja posvečeno predvsem mladini; zanjo je poleg številnih poljudnih člankov pisal tudi povesti.

—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Idriji rodil šahovski velemojster in publicist VASJA PIRC. V letih od 1931 do 1957 je bil med nauspešnejšimi jugoslovanskimi šahisti. Naslov mednarodnega mojstra je leta 1929 dosegel na mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini, leta 1953 pa mu je Mednarodna šahovska zveza podelila naslov velemojstra. Sodeloval je na sedmih olimpijadah in 56-ih mednarodnih dvobojih ter odigral več kot 1.300 turnirskih partij. Bil je izjemen strateg in virtuoz pozicijske igre in končnic ter eden izmed najboljših teoretikov in piscev turnirskih knjig. Uveljavil je poseben indijski obrambni sistem; zdaj se imenuje “Pirčeva obramba”. Vasja Pirc je bil tudi organizator, pedagog in trener, do smrti pa predsednik Centra za napredek šaha pri Šahovski zvezi Slovenije. Dobil je tudi Bloudkovo nagrado.