Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avstrijski cesar Jožef II. je na današnji dan leta 1781 podpisal tolerančni patent. Z njim je dovoljeval versko svobodo in zasebno bogoslužje tudi pripadnikom drugih krščanskih veroizpovedi, hkrati pa je z njim podredil cerkev državi, ukinil nekatere cerkvene redove in samostane, ki se niso ukvarjali z nego bolnikov ali s šolstvom. Pred smrtjo je bil cesar zaradi nasprotovanja plemstva sicer prisiljen preklicati večino svojih reform, ni pa preklical tolerančnega patenta.
——
Na današnji dan leta 1838 se je v Ljubljani rodil pisatelj, igralec in prevajalec FRANC HENRIK PENN. V nemščini je objavil številne pesmi in članke, več kot 20 romanov in nekaj dram. Kot igralec je nastopal v Zagrebu, gostoval pa je tudi v nemškem gledališču v Ljubljani. Z ravnateljstvom tega gledališča se je neuspešno dogovarjal o prevzemu vodstva slovenskih predstav, zato je Ljubljano zapustil. Franc Henrik Penn je leta 1866 objavil nemški prevod Prešernovega Krsta pri Savici ter še devet njegovih pesmi.
——
BORIS URBANČIČ je na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral slavistiko in se že med študijem izpopolnjeval na Češkem. Po diplomi leta 1941 je postal lektor češkega in slovaškega jezika na ljubljanski fakulteti, pozneje pa še predavatelj češčine. Njegovo jezikoslovno delo zajema predvsem vprašanje jezikovne kulture, veliko svoje ustvarjalnosti pa je posvetil vzpostavljanju slovensko čeških kulturnih vezi. Jezikoslovec in publicist Boris Urbančič se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1914 se je v Ljubljani začel sodni proces proti 32-im srednješolcem in študentom, pripadnikom narodnorevolucionarnega gibanja slovenske študentske mladine Preporod, ki je bilo ustanovljena leta 1912, ime pa povzelo po istoimenski reviji. Gibanje je bilo izraz razočaranja mladine nad neuspešnimi poskusi političnih strank, da bi dosegle rešitev jugoslovanskega vprašanja v Avstro-Ogrski. Izhajalo je iz prepričanja, da tudi politična svoboda ni dosegljiva brez revolucije in si tako prizadevalo za neodvisno in svobodno Jugoslavijo izven avstroogrske monarhije. Čeprav so prvi preporodovci prisegali na “revolver”, niso zasnovali nobenega atentata. Organizacija preporodovcev je imela 410 pripadnikov in približno sto bližnjih somišljenikov.
Cesarsko-kraljevo pravdništvo je obtoženim očitalo veleizdajo oziroma prevratne ideje proti državi. Prav v šolskem letu 1913/14 je preporodovsko gibanje doseglo največji razmah, saj se je iz Ljubljane razširilo na gimnazije v Kranju, Celju, Novem mestu, Mariboru, na Ptuju, v Gorici, Trstu in na realko v Idriji.
Na tem procesu so bili srednješolci obsojeni na nižje zaporne kazni, zaprta pa sta ostala Ivan Endlicher in Janež Novak; na njuno kazen se je namreč pritožil državni pravdnik. Odpeljali so ju v Gradec, kjer jima je prizivno sodišče kazni zvišalo. Endlicher je v preiskovalnem zaporu umrl, Novak pa je bil obsojen na pet let težke ječe.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Avstrijski cesar Jožef II. je na današnji dan leta 1781 podpisal tolerančni patent. Z njim je dovoljeval versko svobodo in zasebno bogoslužje tudi pripadnikom drugih krščanskih veroizpovedi, hkrati pa je z njim podredil cerkev državi, ukinil nekatere cerkvene redove in samostane, ki se niso ukvarjali z nego bolnikov ali s šolstvom. Pred smrtjo je bil cesar zaradi nasprotovanja plemstva sicer prisiljen preklicati večino svojih reform, ni pa preklical tolerančnega patenta.
——
Na današnji dan leta 1838 se je v Ljubljani rodil pisatelj, igralec in prevajalec FRANC HENRIK PENN. V nemščini je objavil številne pesmi in članke, več kot 20 romanov in nekaj dram. Kot igralec je nastopal v Zagrebu, gostoval pa je tudi v nemškem gledališču v Ljubljani. Z ravnateljstvom tega gledališča se je neuspešno dogovarjal o prevzemu vodstva slovenskih predstav, zato je Ljubljano zapustil. Franc Henrik Penn je leta 1866 objavil nemški prevod Prešernovega Krsta pri Savici ter še devet njegovih pesmi.
——
BORIS URBANČIČ je na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral slavistiko in se že med študijem izpopolnjeval na Češkem. Po diplomi leta 1941 je postal lektor češkega in slovaškega jezika na ljubljanski fakulteti, pozneje pa še predavatelj češčine. Njegovo jezikoslovno delo zajema predvsem vprašanje jezikovne kulture, veliko svoje ustvarjalnosti pa je posvetil vzpostavljanju slovensko čeških kulturnih vezi. Jezikoslovec in publicist Boris Urbančič se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1914 se je v Ljubljani začel sodni proces proti 32-im srednješolcem in študentom, pripadnikom narodnorevolucionarnega gibanja slovenske študentske mladine Preporod, ki je bilo ustanovljena leta 1912, ime pa povzelo po istoimenski reviji. Gibanje je bilo izraz razočaranja mladine nad neuspešnimi poskusi političnih strank, da bi dosegle rešitev jugoslovanskega vprašanja v Avstro-Ogrski. Izhajalo je iz prepričanja, da tudi politična svoboda ni dosegljiva brez revolucije in si tako prizadevalo za neodvisno in svobodno Jugoslavijo izven avstroogrske monarhije. Čeprav so prvi preporodovci prisegali na “revolver”, niso zasnovali nobenega atentata. Organizacija preporodovcev je imela 410 pripadnikov in približno sto bližnjih somišljenikov.
Cesarsko-kraljevo pravdništvo je obtoženim očitalo veleizdajo oziroma prevratne ideje proti državi. Prav v šolskem letu 1913/14 je preporodovsko gibanje doseglo največji razmah, saj se je iz Ljubljane razširilo na gimnazije v Kranju, Celju, Novem mestu, Mariboru, na Ptuju, v Gorici, Trstu in na realko v Idriji.
Na tem procesu so bili srednješolci obsojeni na nižje zaporne kazni, zaprta pa sta ostala Ivan Endlicher in Janež Novak; na njuno kazen se je namreč pritožil državni pravdnik. Odpeljali so ju v Gradec, kjer jima je prizivno sodišče kazni zvišalo. Endlicher je v preiskovalnem zaporu umrl, Novak pa je bil obsojen na pet let težke ječe.
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov