RTV SLO

Na današnji dan

21.12.2017

Avstrijski cesar Jožef II. je na današnji dan leta 1781 podpisal tolerančni patent. Z njim je dovoljeval versko svobodo in zasebno bogoslužje tudi pripadnikom drugih krščanskih veroizpovedi, hkrati pa je z njim podredil cerkev državi, ukinil nekatere cerkvene redove in samostane, ki se niso ukvarjali z nego bolnikov ali s šolstvom. Pred smrtjo je bil cesar zaradi nasprotovanja plemstva sicer prisiljen preklicati večino svojih reform, ni pa preklical tolerančnega patenta.

——

Na današnji dan leta 1838 se je v Ljubljani rodil pisatelj, igralec in prevajalec FRANC HENRIK PENN. V nemščini je objavil številne pesmi in članke, več kot 20 romanov in nekaj dram. Kot igralec je nastopal v Zagrebu, gostoval pa je tudi v nemškem gledališču v Ljubljani. Z ravnateljstvom tega gledališča se je neuspešno dogovarjal o prevzemu vodstva slovenskih predstav, zato je Ljubljano zapustil. Franc Henrik Penn je leta 1866 objavil nemški prevod Prešernovega Krsta pri Savici ter še devet njegovih pesmi.

——

BORIS URBANČIČ je na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral slavistiko in se že med študijem izpopolnjeval na Češkem. Po diplomi leta 1941 je postal lektor češkega in slovaškega jezika na ljubljanski fakulteti, pozneje pa še predavatelj češčine. Njegovo jezikoslovno delo zajema predvsem vprašanje jezikovne kulture, veliko svoje ustvarjalnosti pa je posvetil vzpostavljanju slovensko čeških kulturnih vezi. Jezikoslovec in publicist Boris Urbančič se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1914 se je v Ljubljani začel sodni proces proti 32-im srednješolcem in študentom, pripadnikom narodnorevolucionarnega gibanja slovenske študentske mladine Preporod, ki je bilo ustanovljena leta 1912, ime pa povzelo po istoimenski reviji. Gibanje je bilo izraz razočaranja mladine nad neuspešnimi poskusi političnih strank, da bi dosegle rešitev jugoslovanskega vprašanja v Avstro-Ogrski. Izhajalo je iz prepričanja, da tudi politična svoboda ni dosegljiva brez revolucije in si tako prizadevalo za neodvisno in svobodno Jugoslavijo izven avstroogrske monarhije. Čeprav so prvi preporodovci prisegali na “revolver”, niso zasnovali nobenega atentata. Organizacija preporodovcev je imela 410 pripadnikov in približno sto bližnjih somišljenikov.
Cesarsko-kraljevo pravdništvo je obtoženim očitalo veleizdajo oziroma prevratne ideje proti državi. Prav v šolskem letu 1913/14 je preporodovsko gibanje doseglo največji razmah, saj se je iz Ljubljane razširilo na gimnazije v Kranju, Celju, Novem mestu, Mariboru, na Ptuju, v Gorici, Trstu in na realko v Idriji.

Na tem procesu so bili srednješolci obsojeni na nižje zaporne kazni, zaprta pa sta ostala Ivan Endlicher in Janež Novak; na njuno kazen se je namreč pritožil državni pravdnik. Odpeljali so ju v Gradec, kjer jima je prizivno sodišče kazni zvišalo. Endlicher je v preiskovalnem zaporu umrl, Novak pa je bil obsojen na pet let težke ječe.