Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Berilo za gluhoneme otroke«
Pionir naše radijske tehnike
Četrtina »Pesmi štirih«
Surdopedagoginja Vita Zupančič je leta 1887 končala učiteljišče v Ljubljani. Dve leti je poučevala v Loškem Potoku in Metliki, po ustanovitvi gluhonemnice v Ljubljani pa se je posvetila gluhonemi mladini. Kot surdopedagoginja – specialna pedagoginja za slušno prizadete – se je izpopolnjevala v sorodnih zavodih v Zagrebu, Beogradu, Berlinu, na Dunaju in v Pragi. Pri delu z gluhonemo mladino v Ljubljani je dosegla odlične pedagoške uspehe, kot soavtorica pa je leta 1921 sestavila tudi »Berilo za gluhoneme otroke za 3. in 4. razred«, organizirala razne tečaje in predavala.
Od ustanovitve je delovala v Društvu učiteljic in v Slovenski šolski matici, leta 1930 pa je sodelovala pri ustanovitvi Podpornega društva za gluhonemo mladino. Vita Zupančič se je rodila leta 1868 na Selih pri Šmarju.
Kiparka in risarka Karla Bulovec Mrak je bila prva Slovenka, ki se je odločila postati kiparka. V Pragi se je vpisala na akademijo in študij končala predčasno. Zaradi osebnostne neuklonljivosti in zaverovanosti v svoj talent je doživela številne trpke trenutke. Pred drugo svetovno vojno se je posvečala predvsem kiparstvu, po njej pa risbi. Njene mogočne, karakterno poudarjene figuralne plastike so dobile priznanje kritike, ne pa tudi naročnikov za izvedbo v odpornem materialu. Zaradi pomanjkanja sredstev nikoli ni mogla klesati v kamnu, dostopna ji je bila le ilovica. Razvila je grčasto modelacijo v slogu ekspresionizma, ki je napovedovala tako imenovano »surovo umetnost«, vendar je v sorazmerjih in zasnovi ostala blizu realnosti. Leta 1936 so spletke preprečile, da bi v bron odlili njen kip Antona Martina Slomška, ki danes stoji pri opatijski cerkvi v Celju, zato je prenehala kipariti in se je popolnoma posvetila risanju. Kiparka Karla Bulovec Mrak se je rodila leta 1895 na Bledu.
Elektrotehnik Rafael Eržen je po diplomi na tehniški fakulteti v Ljubljani leta 1925 delal pri direkciji Pošte, telegrafa in telefona ter sodeloval tudi pri postavitvi prve avtomatske telefonske centrale v Jugoslaviji – to je bilo v Ljubljani leta 1927 – in pri uvajanju visokofrekvenčne telefonije. Po drugi svetovni vojni je vodil obnovo telefonske mreže v Sloveniji, v letih od 1951 do 1970 pa je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Rafael Eržen je bil tudi eden prvih radioamaterjev v Sloveniji. Leta 1928 je sodeloval pri postavitvi prve radijske postaje v Sloveniji in bil tudi govorec v napovedniku na prvi uradni dan oddajanja Radia Ljubljana 28. oktobra leta 1928. O gradnji oddajnega centra Domžale je povedal. *Posnetek Elektrotehnik Rafael Eržen se je rodil leta 1899 v Ložu.
21. oktobra 1931 se je v učiteljski družini v Mariboru rodil pesnik, pisatelj in prevajalec Kajetan Kovič. Otroška leta je preživljal v Poljčanah, nato se je družina preselila v Hrastje - Moto pri Gornji Radgoni. Leta 1950 je maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru in se potem vpisal na študij primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1965 tudi diplomiral. Na pesniško prizorišče je stopil skozi intimizem ob Tonetu Pavčku, Janezu Menartu in Cirilu Zlobcu v zbirki Pesmi štirih, ki je pomenila prelom s tako imenovano graditeljsko poezijo. Pozneje je izdal še zbirke Prezgodnji dan, Korenine vetra, Ogenjvoda, Labrador ..., z Mačkom Murijem, Pikijem Jakobom, Zlato ladjo pa osvojil otroke in njihove starše.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
»Berilo za gluhoneme otroke«
Pionir naše radijske tehnike
Četrtina »Pesmi štirih«
Surdopedagoginja Vita Zupančič je leta 1887 končala učiteljišče v Ljubljani. Dve leti je poučevala v Loškem Potoku in Metliki, po ustanovitvi gluhonemnice v Ljubljani pa se je posvetila gluhonemi mladini. Kot surdopedagoginja – specialna pedagoginja za slušno prizadete – se je izpopolnjevala v sorodnih zavodih v Zagrebu, Beogradu, Berlinu, na Dunaju in v Pragi. Pri delu z gluhonemo mladino v Ljubljani je dosegla odlične pedagoške uspehe, kot soavtorica pa je leta 1921 sestavila tudi »Berilo za gluhoneme otroke za 3. in 4. razred«, organizirala razne tečaje in predavala.
Od ustanovitve je delovala v Društvu učiteljic in v Slovenski šolski matici, leta 1930 pa je sodelovala pri ustanovitvi Podpornega društva za gluhonemo mladino. Vita Zupančič se je rodila leta 1868 na Selih pri Šmarju.
Kiparka in risarka Karla Bulovec Mrak je bila prva Slovenka, ki se je odločila postati kiparka. V Pragi se je vpisala na akademijo in študij končala predčasno. Zaradi osebnostne neuklonljivosti in zaverovanosti v svoj talent je doživela številne trpke trenutke. Pred drugo svetovno vojno se je posvečala predvsem kiparstvu, po njej pa risbi. Njene mogočne, karakterno poudarjene figuralne plastike so dobile priznanje kritike, ne pa tudi naročnikov za izvedbo v odpornem materialu. Zaradi pomanjkanja sredstev nikoli ni mogla klesati v kamnu, dostopna ji je bila le ilovica. Razvila je grčasto modelacijo v slogu ekspresionizma, ki je napovedovala tako imenovano »surovo umetnost«, vendar je v sorazmerjih in zasnovi ostala blizu realnosti. Leta 1936 so spletke preprečile, da bi v bron odlili njen kip Antona Martina Slomška, ki danes stoji pri opatijski cerkvi v Celju, zato je prenehala kipariti in se je popolnoma posvetila risanju. Kiparka Karla Bulovec Mrak se je rodila leta 1895 na Bledu.
Elektrotehnik Rafael Eržen je po diplomi na tehniški fakulteti v Ljubljani leta 1925 delal pri direkciji Pošte, telegrafa in telefona ter sodeloval tudi pri postavitvi prve avtomatske telefonske centrale v Jugoslaviji – to je bilo v Ljubljani leta 1927 – in pri uvajanju visokofrekvenčne telefonije. Po drugi svetovni vojni je vodil obnovo telefonske mreže v Sloveniji, v letih od 1951 do 1970 pa je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Rafael Eržen je bil tudi eden prvih radioamaterjev v Sloveniji. Leta 1928 je sodeloval pri postavitvi prve radijske postaje v Sloveniji in bil tudi govorec v napovedniku na prvi uradni dan oddajanja Radia Ljubljana 28. oktobra leta 1928. O gradnji oddajnega centra Domžale je povedal. *Posnetek Elektrotehnik Rafael Eržen se je rodil leta 1899 v Ložu.
21. oktobra 1931 se je v učiteljski družini v Mariboru rodil pesnik, pisatelj in prevajalec Kajetan Kovič. Otroška leta je preživljal v Poljčanah, nato se je družina preselila v Hrastje - Moto pri Gornji Radgoni. Leta 1950 je maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru in se potem vpisal na študij primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1965 tudi diplomiral. Na pesniško prizorišče je stopil skozi intimizem ob Tonetu Pavčku, Janezu Menartu in Cirilu Zlobcu v zbirki Pesmi štirih, ki je pomenila prelom s tako imenovano graditeljsko poezijo. Pozneje je izdal še zbirke Prezgodnji dan, Korenine vetra, Ogenjvoda, Labrador ..., z Mačkom Murijem, Pikijem Jakobom, Zlato ladjo pa osvojil otroke in njihove starše.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov