Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Berilo za gluhoneme otroke«
Pionir naše radijske tehnike
Četrtina »Pesmi štirih«
Surdopedagoginja Vita Zupančič je leta 1887 končala učiteljišče v Ljubljani. Dve leti je poučevala v Loškem Potoku in Metliki, po ustanovitvi gluhonemnice v Ljubljani pa se je posvetila gluhonemi mladini. Kot surdopedagoginja – specialna pedagoginja za slušno prizadete – se je izpopolnjevala v sorodnih zavodih v Zagrebu, Beogradu, Berlinu, na Dunaju in v Pragi. Pri delu z gluhonemo mladino v Ljubljani je dosegla odlične pedagoške uspehe, kot soavtorica pa je leta 1921 sestavila tudi »Berilo za gluhoneme otroke za 3. in 4. razred«, organizirala razne tečaje in predavala.
Od ustanovitve je delovala v Društvu učiteljic in v Slovenski šolski matici, leta 1930 pa je sodelovala pri ustanovitvi Podpornega društva za gluhonemo mladino. Vita Zupančič se je rodila leta 1868 na Selih pri Šmarju.
Kiparka in risarka Karla Bulovec Mrak je bila prva Slovenka, ki se je odločila postati kiparka. V Pragi se je vpisala na akademijo in študij končala predčasno. Zaradi osebnostne neuklonljivosti in zaverovanosti v svoj talent je doživela številne trpke trenutke. Pred drugo svetovno vojno se je posvečala predvsem kiparstvu, po njej pa risbi. Njene mogočne, karakterno poudarjene figuralne plastike so dobile priznanje kritike, ne pa tudi naročnikov za izvedbo v odpornem materialu. Zaradi pomanjkanja sredstev nikoli ni mogla klesati v kamnu, dostopna ji je bila le ilovica. Razvila je grčasto modelacijo v slogu ekspresionizma, ki je napovedovala tako imenovano »surovo umetnost«, vendar je v sorazmerjih in zasnovi ostala blizu realnosti. Leta 1936 so spletke preprečile, da bi v bron odlili njen kip Antona Martina Slomška, ki danes stoji pri opatijski cerkvi v Celju, zato je prenehala kipariti in se je popolnoma posvetila risanju. Kiparka Karla Bulovec Mrak se je rodila leta 1895 na Bledu.
Elektrotehnik Rafael Eržen je po diplomi na tehniški fakulteti v Ljubljani leta 1925 delal pri direkciji Pošte, telegrafa in telefona ter sodeloval tudi pri postavitvi prve avtomatske telefonske centrale v Jugoslaviji – to je bilo v Ljubljani leta 1927 – in pri uvajanju visokofrekvenčne telefonije. Po drugi svetovni vojni je vodil obnovo telefonske mreže v Sloveniji, v letih od 1951 do 1970 pa je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Rafael Eržen je bil tudi eden prvih radioamaterjev v Sloveniji. Leta 1928 je sodeloval pri postavitvi prve radijske postaje v Sloveniji in bil tudi govorec v napovedniku na prvi uradni dan oddajanja Radia Ljubljana 28. oktobra leta 1928. O gradnji oddajnega centra Domžale je povedal. *Posnetek Elektrotehnik Rafael Eržen se je rodil leta 1899 v Ložu.
21. oktobra 1931 se je v učiteljski družini v Mariboru rodil pesnik, pisatelj in prevajalec Kajetan Kovič. Otroška leta je preživljal v Poljčanah, nato se je družina preselila v Hrastje - Moto pri Gornji Radgoni. Leta 1950 je maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru in se potem vpisal na študij primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1965 tudi diplomiral. Na pesniško prizorišče je stopil skozi intimizem ob Tonetu Pavčku, Janezu Menartu in Cirilu Zlobcu v zbirki Pesmi štirih, ki je pomenila prelom s tako imenovano graditeljsko poezijo. Pozneje je izdal še zbirke Prezgodnji dan, Korenine vetra, Ogenjvoda, Labrador ..., z Mačkom Murijem, Pikijem Jakobom, Zlato ladjo pa osvojil otroke in njihove starše.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
»Berilo za gluhoneme otroke«
Pionir naše radijske tehnike
Četrtina »Pesmi štirih«
Surdopedagoginja Vita Zupančič je leta 1887 končala učiteljišče v Ljubljani. Dve leti je poučevala v Loškem Potoku in Metliki, po ustanovitvi gluhonemnice v Ljubljani pa se je posvetila gluhonemi mladini. Kot surdopedagoginja – specialna pedagoginja za slušno prizadete – se je izpopolnjevala v sorodnih zavodih v Zagrebu, Beogradu, Berlinu, na Dunaju in v Pragi. Pri delu z gluhonemo mladino v Ljubljani je dosegla odlične pedagoške uspehe, kot soavtorica pa je leta 1921 sestavila tudi »Berilo za gluhoneme otroke za 3. in 4. razred«, organizirala razne tečaje in predavala.
Od ustanovitve je delovala v Društvu učiteljic in v Slovenski šolski matici, leta 1930 pa je sodelovala pri ustanovitvi Podpornega društva za gluhonemo mladino. Vita Zupančič se je rodila leta 1868 na Selih pri Šmarju.
Kiparka in risarka Karla Bulovec Mrak je bila prva Slovenka, ki se je odločila postati kiparka. V Pragi se je vpisala na akademijo in študij končala predčasno. Zaradi osebnostne neuklonljivosti in zaverovanosti v svoj talent je doživela številne trpke trenutke. Pred drugo svetovno vojno se je posvečala predvsem kiparstvu, po njej pa risbi. Njene mogočne, karakterno poudarjene figuralne plastike so dobile priznanje kritike, ne pa tudi naročnikov za izvedbo v odpornem materialu. Zaradi pomanjkanja sredstev nikoli ni mogla klesati v kamnu, dostopna ji je bila le ilovica. Razvila je grčasto modelacijo v slogu ekspresionizma, ki je napovedovala tako imenovano »surovo umetnost«, vendar je v sorazmerjih in zasnovi ostala blizu realnosti. Leta 1936 so spletke preprečile, da bi v bron odlili njen kip Antona Martina Slomška, ki danes stoji pri opatijski cerkvi v Celju, zato je prenehala kipariti in se je popolnoma posvetila risanju. Kiparka Karla Bulovec Mrak se je rodila leta 1895 na Bledu.
Elektrotehnik Rafael Eržen je po diplomi na tehniški fakulteti v Ljubljani leta 1925 delal pri direkciji Pošte, telegrafa in telefona ter sodeloval tudi pri postavitvi prve avtomatske telefonske centrale v Jugoslaviji – to je bilo v Ljubljani leta 1927 – in pri uvajanju visokofrekvenčne telefonije. Po drugi svetovni vojni je vodil obnovo telefonske mreže v Sloveniji, v letih od 1951 do 1970 pa je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Rafael Eržen je bil tudi eden prvih radioamaterjev v Sloveniji. Leta 1928 je sodeloval pri postavitvi prve radijske postaje v Sloveniji in bil tudi govorec v napovedniku na prvi uradni dan oddajanja Radia Ljubljana 28. oktobra leta 1928. O gradnji oddajnega centra Domžale je povedal. *Posnetek Elektrotehnik Rafael Eržen se je rodil leta 1899 v Ložu.
21. oktobra 1931 se je v učiteljski družini v Mariboru rodil pesnik, pisatelj in prevajalec Kajetan Kovič. Otroška leta je preživljal v Poljčanah, nato se je družina preselila v Hrastje - Moto pri Gornji Radgoni. Leta 1950 je maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru in se potem vpisal na študij primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1965 tudi diplomiral. Na pesniško prizorišče je stopil skozi intimizem ob Tonetu Pavčku, Janezu Menartu in Cirilu Zlobcu v zbirki Pesmi štirih, ki je pomenila prelom s tako imenovano graditeljsko poezijo. Pozneje je izdal še zbirke Prezgodnji dan, Korenine vetra, Ogenjvoda, Labrador ..., z Mačkom Murijem, Pikijem Jakobom, Zlato ladjo pa osvojil otroke in njihove starše.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov