Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripovednik IVAN MATIČIČ se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Ivanjem selu pri Rakeku. V Ljubljani se je izučil tiskarstva in kot črkostavec delal v Celovcu. Med prvo svetovno vojno se je bojeval na raznih bojiščih, po njej pa je bil stavec in korektor v Ljubljani. Leta 1923 je sestavil “Slovarček slovenskih tiskarskih izrazov za tiskarne in knjigoveznice”. Iz njegovih doživljajev med prvo svetovno vojno je nastala zelo brana reportažna knjiga “Na krvavih poljanah”. Bil je eden izmed najbolj plodovitih piscev kmečke povesti, največ z motivi iz življenja na Notranjskem. Ivan Matičič je prirejal tudi otroške in druge igre za radio in gledališče.
——
Gradbeni tehnik IVAN ROŽMAN je bil smučar, alpinist in aktiven član društva Skala, ki je bilo v letih med obema svetovnima vojnama najmočnejši smučarski klub v Jugoslaviji. Njegovi člani so se organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti, graditvijo bivakov, alpinizmom ter sankanjem in smučanjem, imeli pa so tudi svojo reševalno ekipo.
Ivan Rožman je projektiral tudi smučarske skakalnice. Ko je njegov načrt za prvo letalnico v Planici – v javnosti bolj znano kot Bloudkova velikanka – odobrila Mednarodna smučarska zveza, jo je s svojim gradbenim podjetjem leta 1934 tudi zgradil. Istega leta je ob mednarodnem tekmovanju v dolini pod Poncami prvi na svetu za pripravo skakalnice uporabil tako imenovani snežni cement. Ivan Rožman se je rodil na današnji dan leta 1901 v Ljubljani.
——
Umetnostni zgodovinar MARIJAN ZADNIKAR je bil eden naših prvih povojnih konservatorjev, ki so delovali v spomeniški službi in skušali reševati ogroženo kulturno dediščino. Leta 1955 je doktoriral s temo o romanski arhitekturi na Slovenskem. Tej je posvetil tudi največ raziskav. O njej je objavil vrsto preglednih, problemskih in monografskih publikacij ter razprav in člankov med drugim o Stični, Kostanjevici na Krki ter cistercijanski kulturi, o Žičah in slovenskih kartuzijah.
Sodeloval je pri slovenskih in tujih leksikalnih delih ter izdal avtobiografsko knjigo “Z mojih poti”. Od leta 1947 do upokojitve je bil konservator na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, dosegel je naziv znanstvenega svetnika, prejel nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo, Steletovo nagrado za življenjsko delo, leta 1997 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Marijan Zadnikar se je rodil na današnji dan leta 1921 v Novem mestu.
——
Slikar JOŽE OVSEC se je rodil na današnji dan leta 1923 v Ljubljani. Že kot dijak je v risarskem oddelku takratne Jugoslovanske tiskarne spoznal opremljanje knjig ter risanje za časopise. Leta 1942 so ga Italijani zaprli in pozneje odpeljali v taborišče Gonars. Po štirinajstih mesecih se je – že bolan – vrnil v Ljubljano. Takrat so začeli nastajati njegovi akvareli, dela v olju ter risbe z ogljem, tušem in svinčnikom.
Najprej se je učil pri mojstru Mateju Sternenu, nato v šoli Frana Goršeta ter pri slikarju Maksimu Sedeju. Kot slikarja ga je zanimala pokrajina, pravzaprav posebno razpoloženje v njej, zlasti pa interieri in portreti. Med njegova najboljša dela sodijo ikonografsko zanimivi in presunljivi ekspresivni avtoportreti. Jože Ovsec je umrl dan pred odprtjem svoje prve razstave, še ne 22 let star. Kljub svoji kratkotrajni navzočnosti v likovnem dogajanju je ustvaril približno dvesto del.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pripovednik IVAN MATIČIČ se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Ivanjem selu pri Rakeku. V Ljubljani se je izučil tiskarstva in kot črkostavec delal v Celovcu. Med prvo svetovno vojno se je bojeval na raznih bojiščih, po njej pa je bil stavec in korektor v Ljubljani. Leta 1923 je sestavil “Slovarček slovenskih tiskarskih izrazov za tiskarne in knjigoveznice”. Iz njegovih doživljajev med prvo svetovno vojno je nastala zelo brana reportažna knjiga “Na krvavih poljanah”. Bil je eden izmed najbolj plodovitih piscev kmečke povesti, največ z motivi iz življenja na Notranjskem. Ivan Matičič je prirejal tudi otroške in druge igre za radio in gledališče.
——
Gradbeni tehnik IVAN ROŽMAN je bil smučar, alpinist in aktiven član društva Skala, ki je bilo v letih med obema svetovnima vojnama najmočnejši smučarski klub v Jugoslaviji. Njegovi člani so se organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti, graditvijo bivakov, alpinizmom ter sankanjem in smučanjem, imeli pa so tudi svojo reševalno ekipo.
Ivan Rožman je projektiral tudi smučarske skakalnice. Ko je njegov načrt za prvo letalnico v Planici – v javnosti bolj znano kot Bloudkova velikanka – odobrila Mednarodna smučarska zveza, jo je s svojim gradbenim podjetjem leta 1934 tudi zgradil. Istega leta je ob mednarodnem tekmovanju v dolini pod Poncami prvi na svetu za pripravo skakalnice uporabil tako imenovani snežni cement. Ivan Rožman se je rodil na današnji dan leta 1901 v Ljubljani.
——
Umetnostni zgodovinar MARIJAN ZADNIKAR je bil eden naših prvih povojnih konservatorjev, ki so delovali v spomeniški službi in skušali reševati ogroženo kulturno dediščino. Leta 1955 je doktoriral s temo o romanski arhitekturi na Slovenskem. Tej je posvetil tudi največ raziskav. O njej je objavil vrsto preglednih, problemskih in monografskih publikacij ter razprav in člankov med drugim o Stični, Kostanjevici na Krki ter cistercijanski kulturi, o Žičah in slovenskih kartuzijah.
Sodeloval je pri slovenskih in tujih leksikalnih delih ter izdal avtobiografsko knjigo “Z mojih poti”. Od leta 1947 do upokojitve je bil konservator na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, dosegel je naziv znanstvenega svetnika, prejel nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo, Steletovo nagrado za življenjsko delo, leta 1997 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Marijan Zadnikar se je rodil na današnji dan leta 1921 v Novem mestu.
——
Slikar JOŽE OVSEC se je rodil na današnji dan leta 1923 v Ljubljani. Že kot dijak je v risarskem oddelku takratne Jugoslovanske tiskarne spoznal opremljanje knjig ter risanje za časopise. Leta 1942 so ga Italijani zaprli in pozneje odpeljali v taborišče Gonars. Po štirinajstih mesecih se je – že bolan – vrnil v Ljubljano. Takrat so začeli nastajati njegovi akvareli, dela v olju ter risbe z ogljem, tušem in svinčnikom.
Najprej se je učil pri mojstru Mateju Sternenu, nato v šoli Frana Goršeta ter pri slikarju Maksimu Sedeju. Kot slikarja ga je zanimala pokrajina, pravzaprav posebno razpoloženje v njej, zlasti pa interieri in portreti. Med njegova najboljša dela sodijo ikonografsko zanimivi in presunljivi ekspresivni avtoportreti. Jože Ovsec je umrl dan pred odprtjem svoje prve razstave, še ne 22 let star. Kljub svoji kratkotrajni navzočnosti v likovnem dogajanju je ustvaril približno dvesto del.
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Neveljaven email naslov