General  BLASIUS  SCHEMUA – Blaž Ženva –  je leta 1874 končal vojaško akademijo na Dunaju, bil nato v vojnem ministrstvu odgovoren za vsedržavno mobilizacijo, v letih 1911 in 12 pa je poveljeval generalštabu. V začetku balkanskih vojn je bil imenovan za tajnega svétnika in komandanta 16. korpusa v Dubrovniku, leta 1913 pa je postal general pehote. Leto pozneje je bil obdolžen krivde za avstrijski poraz v bitki pri Komarovu in prestavljen za komandanta obrambe Donave od Kremsa do Bratislave. General Blaž Schemua se je rodil na današnji dan leta 1856 v Celovcu.

——-

Drugega dne leta 1863 je v Ljubljani izšla prva številka političnega in gospodarskega lista “Naprej”. Izhajal je dvakrat na teden. Odgovorni urednik, lastnik in založnik je bil Miroslav Vilhar, urejal pa ga je Fran Levstik, ki je napisal tudi večino prispevkov. Po Levstikovi zaslugi je bil časnik usmerjen mladoslovensko in je obnovil prizadevanja za Zedinjeno Slovenijo. “Naprej” je bil oster razsodnik glede političnih razmer in ravnanja, branilec narodnih vrednot in nepopustljiv nasprotnik germanizatorskega pritiska.

Zaradi nekaterih člankov je imel list  tiskovne pravde in je po 78. številki prenehal izhajati. Miroslav Vilhar je bil obsojen na šest tednov zapora in denarno kazen, izgubil pa je tudi deželnozborski mandat. Fran Levstik je nejevoljo zaradi Vilharjeve odločitve, da lista ne bo več izdajal, izrazil v parodiji “V spomin rajnkega Napreja”.

—–

Goriška je bila med tistimi slovenskimi deželami, kjer je bilo gojenje sviloprejk od 17. stoletja naprej ena zelo pomembnih kmetijskih panog. Temeljni pogoj je bila kultura bele murve, ki je zaradi ugodnih podnebnih razmer tod bolje uspevala kot drugje na Slovenskem. Z murvinimi listi so namreč krmili gosenice metulja sviloprejke, zapredki (kokoni) teh gosenic pa so bili surovina za pridobivanje svile.

Ker je pozneje zaradi bolezni gosenic izdelovanje svile močno upadlo, se je oživitve gojenja sviloprejk lotila država in na današnji dan leta 1869 v Gorici ustanovila poseben zavod, ”Poskušališče za svilorejo”,  katerega temeljna naloga je bila:

“Najpoprej z mnogovrstnimi skušnjami vzrok bolezni svilnih črvičev natanjko spoznavati, semena poskuševati ter učiti pravilno svilorejo in razglaševati v posebnem listu kake nasledke so skušnje imele.”

 Ta prvi kmetijsko raziskovalni inštitut na Slovenskem – Poskusni zavod za svilorejo – je bil hkrati tudi prvi svilorejski raziskovalni zavod na svetu. Toda zaradi cenene svile, ki je prihajala iz azijskih držav, so kmetje proti koncu 19. stoletja začeli opuščati svilorejo, goriški svilorejski zavod pa je svoje raziskovalno delo preusmeril na področje vinarstva.

—–

Društveni delavec in publicist MILAN MEDVEŠEK se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Novem mestu, leta 1928 pa se je z očetom preselil v Cleveland. Tam je kot odbornik deloval v več slovenskih društvih ter bil amaterski režiser in igralec. Pisal je tudi v časnika “Enakopravnost” in “Prosveta” ter sodeloval pri urejanju  “Cankarjevega glasnika”. Med drugo svetovno vojno je pomagal pri zbiranju pomoči domovini. Po vojni se je  Milan Medvešek preselil v Chicago. Tam je bil najprej pomožni, pozneje pa glavni urednik in upravnik “Prosvete”, glasila Slovenske narodno podporne jednote.