Slikar MATIJA JAMA je gotovo eden izmed najpomembnejših slovenskih krajinarjev 20. stoletja. Slikarstva se je učil zasebno v Münchnu, njegovi vzorniki pa so kmalu postali francoski impresionisti. Po začetku šolanja v Ažbetovi šoli se je začel poglobljeno ukvarjati s slikarskimi vprašanji tedanjega časa, s svetlobo in barvo. Preživljal  se je s slikanjem realističnih žanrskih kompozicij po okusu kupcev. Do leta 1924 se je selil po precejšnjem delu Evrope, nato pa se je za stalno naselil v Ljubljani.

Zelo zgodaj je začel o umetnosti tudi pisati. Prvi je predstavil Ažbetovo slikarsko šolo v Münchnu in v njej zbrane Slovence, zlasti Riharda Jakopiča. Znanih je približno 450 Jamovih del, največ v oljni tehniki. Motivno prevladujejo krajine, mestne vedute in portreti. Čeprav je bilo težišče njegovega slikarstva v krajinarstvu, je bila vseskozi navzoča njegova težnja k figuraliki, s katero je sicer začel in v zreli dobi dosegel vrh umetniške kakovosti.  Matija Jama se je rodil na današnji dan leta 1872 v Ljubljani.

——

Učiteljica in narodna buditeljica ANTONIJA  ŠTUPCA  je po končanem učiteljišču v Gradcu poučevala najprej na osnovni šoli pri Svetem Marku pri Ptuju (zdajšnji Márkovci), od leta 1905 do 1919  pa na osnovni šoli Krčevina v predmestju Maribora. Kljub nasprotovanju nacionalistov in nemškutarjev je poučevala v materinščini ter pri učencih gojila slovensko narodno zavest. Pozneje je postala ravnateljica Dekliške meščanske šole.

Ob pedagoškem delu je delovala tudi politično, se posvetila boju proti alkoholizmu, pisala poučne povesti in črtice iz življenja slovenskih učiteljev ter kot odlična pevka sodelovala na koncertih in pri gledaliških predstavah v čitalnicah. Med drugim je bila ena izmed ustanoviteljic Slomškove zveze, predsednica Društva za podporo revnih učencev in predsednica Društva za varstvo deklet. Antonija Štupca se je rodila na današnji dan leta 1874 v Šempetru v Savinjski dolini.

—–

Pedagog  in  psiholog  ALBIN  PODJAVORŠEK  je leta 1951 opravil izpit za predmetnega učitelja defektologa ter pozneje diplomiral iz pedagogike in psihologije na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri organizaciji osnovnega šolstva v celjskem okrožju ter nato poučeval na učiteljišču, pozneje pedagoški gimnaziji v Celju in na Pedagoški akademiji v Ljubljani.

Preučeval je zlasti vprašanja poklicnega usmerjanja ter usposabljanja otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Ustanovil je društva za pomoč mentalno prizadetim v Celju, Velenju, Laškem, Kočevju in drugod. Opozarjal je, kako zelo so prizadeti otroci potrebni pomoči, ter svoje zamisli širil v več kot 600 člankih in razpravah, objavljenih predvsem v strokovnih časopisih, ravijah in zbornikih. Albin Podjavoršek se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Celju.

—–

V Kropi na Gorenjskem se je na današnji dan leta 1917 rodil operni pevec GAŠPER  DERMOTA. Na ljubljanski srednji tehnični šoli se je izučil za strojnega tehnika, hkrati pa je na glasbeni šoli študiral solopetje. Postal je član zbora Slovenske filhamonije, leta 1952 pa je bil angažiran v ljubljanski operi. Gašper Dermota, ki je bil izrazit lirski tenor, je bil od leta 1951 do svoje smrti leta 1967 tudi  tenorist prve zasedbe Slovenskega okteta.