Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novinar in publicist GAŠPAR HENRIK MARTELANC je bil izrazit mladoslovenec, poln ljudskega humorja in čuta za socialno pravičnost. Rodil se je na današnji dan leta 1829 na Opčinah pri Trstu. Samostojno založniško in uredniško pot je začel leta 1869 z izdajanjem humorističnega mesečnika “Jurij s pušo”. V prvi številki je zapisal:
“Juri s pušo bo imel prav železno dušo! Nobenemu ne bode prizanašal, ampak vsacemu, naj bo kdorkoli, zasolil bode jedrnato resnico v obraz!”
Martelanc je izdajal tudi priložnostni list “Jurij s pušo na taboru”; z njim je želel buditi narodno zavest in navduševati ljudi za taborske manifestacije. Pozneje se je usmeril v izdajanje ljudskohumorističnih štirinajstdnevnikov v tržaškem narečju. Ti so postali zelo priljubljeni in so dosegali velike naklade. Sicer se je zavzemal za federalistično ureditev Avstrije, za zedinjeno Slovenijo ter za uveljavitev slovenščine v uradih in šolah. Gašpar Henrik Martelanc je bil pomemben člen v vrsti tržaških publicistov, ki so ohranjali in razvijali slovensko primorsko časopisje.
—–
Publicistka, defektologinja in politična delavka ANGELA VODE je bila leta 1917 kot “preporodovka” zaradi protiavstrijske propagande odpuščena iz prosvetne službe. Da bi ostala v pedagoškem poklicu, je opravila specializacijo za poučevanje duševno prizadetih otrok in od leta 1921 do 1947 poučevala na posebni šoli v Ljubljani. Vmes je bila pol leta v taborišču Ravensbrück. 1947. leta so jo na Nagodetovem procesu obsodili na 20 let prisilnega dela, vendar so jo po šestih letih izpustili. Posthumno je bila ta sodba leta 1991 razveljavljena.
Večji del življenja je javno delovala, predavala na zborovanjih, tečajih in po radiu, pisala knjige in bila dejavna članica različnih ženskih organizacij. Eno izmed njenih najpomembnejših del je knjiga “Žena v sedanji družbi” iz leta 1934. Vsebuje prvo temeljno feministično analizo družbenega položaja ženske na Slovenskem in eno izmed prvih opozoril na nevarnost fašizma.
Publicistka Angela Vode, ki sodi med prve slovenske socialistke in feministke, se je rodila na današnji dan leta 1892 v Ljubljani.
—–
Gledališki režiser, igralec, dramatik, publicist in prevajalec RADE PREGARC je začel v Slovenskem gledališču v Trstu igrati tik pred prvo svetovno vojno; nato je potoval po Italiji, Nemčiji in Rusiji in se seznanjal s tamkajšnjimi sodobnimi gledališkimi smermi. Po dveh sezonah v ljubljanskem gledališču je leta 1921 odšel v Split, pozneje pa je po nekaj let kot igralec in režiser deloval v Mariboru, Beogradu, Sarajevu, Banjaluki in Kragujevcu. Ker sta mu opešala vid in sluh, je leta 1937 opustil gledališko delo ter se zaposlil pri strokovni in stanovski gledališki organizaciji v Beogradu.
Rade Pregarc je bil studiozen, umetniško izšolan gledališčnik; zahteval je natančnost, resničnost, pravo mero in spoštovanje avtorja. Njegovo vzgojno delo v Mariboru v letih od 1927 do 29 je omogočilo prehod tamkajšnjega gledališča z amaterske na višjo umetniško raven. Ko je deloval zunaj Slovenije, je v tamkajšnjih gledališčih pospeševal uprizarjanje slovenskih del in mnoga tudi prevedel. Sicer pa je prevedel in priredil še okoli petdeset ruskih, čeških, bolgarskih, francoskih, nemških in italijanskih del ter napisal več izvirnih iger. Rade Pregarc se je rodil na današnji dan leta 1894 v Rojánu na Tržaškem.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Novinar in publicist GAŠPAR HENRIK MARTELANC je bil izrazit mladoslovenec, poln ljudskega humorja in čuta za socialno pravičnost. Rodil se je na današnji dan leta 1829 na Opčinah pri Trstu. Samostojno založniško in uredniško pot je začel leta 1869 z izdajanjem humorističnega mesečnika “Jurij s pušo”. V prvi številki je zapisal:
“Juri s pušo bo imel prav železno dušo! Nobenemu ne bode prizanašal, ampak vsacemu, naj bo kdorkoli, zasolil bode jedrnato resnico v obraz!”
Martelanc je izdajal tudi priložnostni list “Jurij s pušo na taboru”; z njim je želel buditi narodno zavest in navduševati ljudi za taborske manifestacije. Pozneje se je usmeril v izdajanje ljudskohumorističnih štirinajstdnevnikov v tržaškem narečju. Ti so postali zelo priljubljeni in so dosegali velike naklade. Sicer se je zavzemal za federalistično ureditev Avstrije, za zedinjeno Slovenijo ter za uveljavitev slovenščine v uradih in šolah. Gašpar Henrik Martelanc je bil pomemben člen v vrsti tržaških publicistov, ki so ohranjali in razvijali slovensko primorsko časopisje.
—–
Publicistka, defektologinja in politična delavka ANGELA VODE je bila leta 1917 kot “preporodovka” zaradi protiavstrijske propagande odpuščena iz prosvetne službe. Da bi ostala v pedagoškem poklicu, je opravila specializacijo za poučevanje duševno prizadetih otrok in od leta 1921 do 1947 poučevala na posebni šoli v Ljubljani. Vmes je bila pol leta v taborišču Ravensbrück. 1947. leta so jo na Nagodetovem procesu obsodili na 20 let prisilnega dela, vendar so jo po šestih letih izpustili. Posthumno je bila ta sodba leta 1991 razveljavljena.
Večji del življenja je javno delovala, predavala na zborovanjih, tečajih in po radiu, pisala knjige in bila dejavna članica različnih ženskih organizacij. Eno izmed njenih najpomembnejših del je knjiga “Žena v sedanji družbi” iz leta 1934. Vsebuje prvo temeljno feministično analizo družbenega položaja ženske na Slovenskem in eno izmed prvih opozoril na nevarnost fašizma.
Publicistka Angela Vode, ki sodi med prve slovenske socialistke in feministke, se je rodila na današnji dan leta 1892 v Ljubljani.
—–
Gledališki režiser, igralec, dramatik, publicist in prevajalec RADE PREGARC je začel v Slovenskem gledališču v Trstu igrati tik pred prvo svetovno vojno; nato je potoval po Italiji, Nemčiji in Rusiji in se seznanjal s tamkajšnjimi sodobnimi gledališkimi smermi. Po dveh sezonah v ljubljanskem gledališču je leta 1921 odšel v Split, pozneje pa je po nekaj let kot igralec in režiser deloval v Mariboru, Beogradu, Sarajevu, Banjaluki in Kragujevcu. Ker sta mu opešala vid in sluh, je leta 1937 opustil gledališko delo ter se zaposlil pri strokovni in stanovski gledališki organizaciji v Beogradu.
Rade Pregarc je bil studiozen, umetniško izšolan gledališčnik; zahteval je natančnost, resničnost, pravo mero in spoštovanje avtorja. Njegovo vzgojno delo v Mariboru v letih od 1927 do 29 je omogočilo prehod tamkajšnjega gledališča z amaterske na višjo umetniško raven. Ko je deloval zunaj Slovenije, je v tamkajšnjih gledališčih pospeševal uprizarjanje slovenskih del in mnoga tudi prevedel. Sicer pa je prevedel in priredil še okoli petdeset ruskih, čeških, bolgarskih, francoskih, nemških in italijanskih del ter napisal več izvirnih iger. Rade Pregarc se je rodil na današnji dan leta 1894 v Rojánu na Tržaškem.
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov