Novinar in publicist GAŠPAR HENRIK MARTELANC je bil izrazit mladoslovenec, poln ljudskega humorja in čuta za socialno pravičnost. Rodil se je na današnji dan leta 1829  na Opčinah pri Trstu. Samostojno založniško in uredniško pot je začel leta 1869 z izdajanjem humorističnega mesečnika “Jurij s pušo”. V prvi številki je zapisal:

“Juri s pušo bo imel prav železno dušo! Nobenemu ne bode prizanašal, ampak vsacemu, naj bo kdorkoli, zasolil bode jedrnato resnico v obraz!”

Martelanc je izdajal tudi priložnostni list “Jurij s pušo na taboru”; z njim je želel buditi narodno zavest in navduševati ljudi za taborske manifestacije. Pozneje se je usmeril v izdajanje ljudskohumorističnih štirinajstdnevnikov v tržaškem narečju. Ti so postali  zelo priljubljeni in so dosegali velike naklade. Sicer se je zavzemal za federalistično ureditev Avstrije, za zedinjeno Slovenijo ter za uveljavitev slovenščine v uradih in šolah. Gašpar Henrik Martelanc je bil pomemben člen v vrsti tržaških publicistov, ki so ohranjali in razvijali slovensko primorsko časopisje.

—–

Publicistka, defektologinja in politična delavka ANGELA  VODE je bila leta 1917 kot “preporodovka” zaradi protiavstrijske propagande odpuščena iz prosvetne službe. Da bi ostala v pedagoškem poklicu, je opravila specializacijo za poučevanje duševno prizadetih otrok in od leta 1921 do 1947 poučevala na posebni šoli v Ljubljani.  Vmes  je  bila  pol  leta  v  taborišču  Ravensbrück.  1947.  leta  so  jo  na Nagodetovem procesu obsodili na 20 let prisilnega dela, vendar so jo po šestih letih izpustili. Posthumno je bila ta sodba leta 1991 razveljavljena.

Večji del življenja je javno delovala, predavala na zborovanjih, tečajih in po radiu, pisala knjige in bila dejavna članica različnih ženskih organizacij. Eno izmed njenih najpomembnejših del je knjiga “Žena v sedanji družbi” iz leta 1934. Vsebuje prvo temeljno feministično analizo družbenega položaja ženske na Slovenskem in eno izmed prvih opozoril na nevarnost fašizma.

Publicistka Angela Vode, ki sodi med prve slovenske socialistke in feministke, se je rodila na današnji dan leta 1892 v Ljubljani.

—–

Gledališki režiser, igralec, dramatik, publicist in prevajalec  RADE  PREGARC  je začel v Slovenskem gledališču v Trstu igrati tik pred prvo svetovno vojno; nato je potoval po Italiji, Nemčiji in Rusiji in se seznanjal s tamkajšnjimi sodobnimi gledališkimi smermi. Po dveh sezonah v ljubljanskem gledališču je leta 1921 odšel v Split, pozneje pa je po nekaj let kot igralec in režiser deloval v Mariboru, Beogradu, Sarajevu, Banjaluki in Kragujevcu. Ker sta mu opešala vid in sluh, je leta 1937 opustil gledališko delo ter se zaposlil pri strokovni in stanovski gledališki organizaciji v Beogradu.

Rade Pregarc je bil studiozen, umetniško izšolan gledališčnik; zahteval je natančnost, resničnost, pravo mero in spoštovanje avtorja. Njegovo vzgojno delo v Mariboru v letih od 1927 do 29 je omogočilo prehod tamkajšnjega gledališča z amaterske na višjo umetniško raven. Ko je deloval zunaj Slovenije, je v tamkajšnjih gledališčih pospeševal uprizarjanje slovenskih del in mnoga tudi prevedel. Sicer pa je prevedel in priredil še okoli petdeset ruskih, čeških, bolgarskih, francoskih, nemških in italijanskih del ter napisal več izvirnih iger. Rade Pregarc se je rodil na današnji dan leta 1894 v Rojánu na Tržaškem.