Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1907 se je na Kapelskem vrhu pri Radgoni rodil zdravnik EMAN PERTL. Medicino je študiral v Pragi in Beogradu. Kot zavednega Slovenca so ga Nemci med drugo svetovno vojno iz Maribora izgnali v Srbijo, vendar je tam kot zdravnik sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. O svojih izkušnjah in doživetjih v tistih časih je napisal na desetine črtic. Po osvoboditvi je v Mariboru prevzel vodstvo dermatovenerološkega oddelka, ga strokovno posodobil in opremil z laboratoriji. Napisal je nekaj knjig ter veliko strokovnih člankov, predvsem o zdravstveni vzgoji, sodeloval pa je tudi pri ustvarjanju slovenske medicinske terminologije. Eman Pertl je bil tudi violinist, celih 23 let pa je vodil veliki zdravniški simfonični orkester.
—–
Pisatelj in pesnik PAVLE ZIDAR s pravim imenom Zdravko Slamnik se je rodil na današnji dan leta 1932 na Javorniku pri Jesenicah. Sprva je bil učitelj, vendar se je že kmalu odločil za poklic samostojnega književnika. Začel je s pesništvom, v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja pa se je posvetil predvsem pripovedništvu. Že s prvo knjigo novel z naslovom “Sôha z oltarja domovine” je pri kritikih in bralcih zbudil veliko pozornost. Kritiki so ga razglasili za socialnega realista z elementi novega ekspresionizma, čeprav se ponekod skuša približati moderni prozi. Priznavajo mu, da je s slogovno mikavnostjo in izrazito izpovednostjo vidno obogatil našo povojno prozno književnost. Pavle Zidar je eden izmed najplodovitejših slovenskih pisateljev, saj njegov celotni opus obsega približno 80 del: novel in romanov, pripovedi za otroke, pesmi, radijskih iger in esejev. Leta 1987 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Ljubljani rodila plesalka, koreografinja in pedagoginja KSENIJA HRIBAR. Po končani srednji baletni šoli v Ljubljani je študirala na londonski plesni akademiji, diplomirala na Victoria University ter magistrirala v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala z mnogimi mednarodno priznanimi koreografi, ter delovala v “Contemporary danse theatru”.
Po vrnitvi v Slovenijo je Ksenija Hribar leta 1984 ustanovila Plesni Teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija profesionalnih slovenskih sodobnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
——
Danes godujejo sveti trije kralji – Gašper, Miha in Boltežar; ta praznik sodi med najpomembnejše v katoliškem cerkvenem letu. Po verovanju kristjanov so trije modrijani z Jutrovega vedeli, da se je v Betlehemu rodil Jezus, in so se odpravili na dolgo in nevarno pot, da bi se mu poklonili. Bleščeča zvezda jih je varno pripeljala do novorojenca Jezusa. Prinesli so mu tri darove: zlato, kadilo in miro. Zlato je simboliziralo modrost, kadilo molitev in žrtvovanje, mira pa je veljala za znamenje samoobvladovanja.
Ikonografija upodobitev treh modrih izvira iz srednjega veka in v njihovih likih upodablja tri človeške dobe: starca Miho ali Melhiorja, odraslega moža Boltežarja ali Baltazarja in mladeniča Gašperja, in tri dotlej poznane celine in rase: Melhior je predstavnik Afrike, Baltazar je Azijec in Gašper Evropejec.
Po legendi – Cerkev se o tem ni nikoli uradno izjavila – so njihove posmrtne ostanke, vsi trije naj bi umrli v istem mesecu in bili pokopani v skupnem grobu, pozneje prenesli v Milano, v začetku 12. stoletja pa prepeljali v Nemčijo in v Kölnu prav za njihove relikvije sezidali mogočno gotsko stolnico. Tja so se kmalu začenjali zgrinjati romarji, ki so svete tri kralje slavili kot zaščitnike popotnikov.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1907 se je na Kapelskem vrhu pri Radgoni rodil zdravnik EMAN PERTL. Medicino je študiral v Pragi in Beogradu. Kot zavednega Slovenca so ga Nemci med drugo svetovno vojno iz Maribora izgnali v Srbijo, vendar je tam kot zdravnik sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. O svojih izkušnjah in doživetjih v tistih časih je napisal na desetine črtic. Po osvoboditvi je v Mariboru prevzel vodstvo dermatovenerološkega oddelka, ga strokovno posodobil in opremil z laboratoriji. Napisal je nekaj knjig ter veliko strokovnih člankov, predvsem o zdravstveni vzgoji, sodeloval pa je tudi pri ustvarjanju slovenske medicinske terminologije. Eman Pertl je bil tudi violinist, celih 23 let pa je vodil veliki zdravniški simfonični orkester.
—–
Pisatelj in pesnik PAVLE ZIDAR s pravim imenom Zdravko Slamnik se je rodil na današnji dan leta 1932 na Javorniku pri Jesenicah. Sprva je bil učitelj, vendar se je že kmalu odločil za poklic samostojnega književnika. Začel je s pesništvom, v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja pa se je posvetil predvsem pripovedništvu. Že s prvo knjigo novel z naslovom “Sôha z oltarja domovine” je pri kritikih in bralcih zbudil veliko pozornost. Kritiki so ga razglasili za socialnega realista z elementi novega ekspresionizma, čeprav se ponekod skuša približati moderni prozi. Priznavajo mu, da je s slogovno mikavnostjo in izrazito izpovednostjo vidno obogatil našo povojno prozno književnost. Pavle Zidar je eden izmed najplodovitejših slovenskih pisateljev, saj njegov celotni opus obsega približno 80 del: novel in romanov, pripovedi za otroke, pesmi, radijskih iger in esejev. Leta 1987 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Ljubljani rodila plesalka, koreografinja in pedagoginja KSENIJA HRIBAR. Po končani srednji baletni šoli v Ljubljani je študirala na londonski plesni akademiji, diplomirala na Victoria University ter magistrirala v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala z mnogimi mednarodno priznanimi koreografi, ter delovala v “Contemporary danse theatru”.
Po vrnitvi v Slovenijo je Ksenija Hribar leta 1984 ustanovila Plesni Teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija profesionalnih slovenskih sodobnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
——
Danes godujejo sveti trije kralji – Gašper, Miha in Boltežar; ta praznik sodi med najpomembnejše v katoliškem cerkvenem letu. Po verovanju kristjanov so trije modrijani z Jutrovega vedeli, da se je v Betlehemu rodil Jezus, in so se odpravili na dolgo in nevarno pot, da bi se mu poklonili. Bleščeča zvezda jih je varno pripeljala do novorojenca Jezusa. Prinesli so mu tri darove: zlato, kadilo in miro. Zlato je simboliziralo modrost, kadilo molitev in žrtvovanje, mira pa je veljala za znamenje samoobvladovanja.
Ikonografija upodobitev treh modrih izvira iz srednjega veka in v njihovih likih upodablja tri človeške dobe: starca Miho ali Melhiorja, odraslega moža Boltežarja ali Baltazarja in mladeniča Gašperja, in tri dotlej poznane celine in rase: Melhior je predstavnik Afrike, Baltazar je Azijec in Gašper Evropejec.
Po legendi – Cerkev se o tem ni nikoli uradno izjavila – so njihove posmrtne ostanke, vsi trije naj bi umrli v istem mesecu in bili pokopani v skupnem grobu, pozneje prenesli v Milano, v začetku 12. stoletja pa prepeljali v Nemčijo in v Kölnu prav za njihove relikvije sezidali mogočno gotsko stolnico. Tja so se kmalu začenjali zgrinjati romarji, ki so svete tri kralje slavili kot zaščitnike popotnikov.
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov