Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1907 se je na Kapelskem vrhu pri Radgoni rodil zdravnik EMAN PERTL. Medicino je študiral v Pragi in Beogradu. Kot zavednega Slovenca so ga Nemci med drugo svetovno vojno iz Maribora izgnali v Srbijo, vendar je tam kot zdravnik sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. O svojih izkušnjah in doživetjih v tistih časih je napisal na desetine črtic. Po osvoboditvi je v Mariboru prevzel vodstvo dermatovenerološkega oddelka, ga strokovno posodobil in opremil z laboratoriji. Napisal je nekaj knjig ter veliko strokovnih člankov, predvsem o zdravstveni vzgoji, sodeloval pa je tudi pri ustvarjanju slovenske medicinske terminologije. Eman Pertl je bil tudi violinist, celih 23 let pa je vodil veliki zdravniški simfonični orkester.
—–
Pisatelj in pesnik PAVLE ZIDAR s pravim imenom Zdravko Slamnik se je rodil na današnji dan leta 1932 na Javorniku pri Jesenicah. Sprva je bil učitelj, vendar se je že kmalu odločil za poklic samostojnega književnika. Začel je s pesništvom, v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja pa se je posvetil predvsem pripovedništvu. Že s prvo knjigo novel z naslovom “Sôha z oltarja domovine” je pri kritikih in bralcih zbudil veliko pozornost. Kritiki so ga razglasili za socialnega realista z elementi novega ekspresionizma, čeprav se ponekod skuša približati moderni prozi. Priznavajo mu, da je s slogovno mikavnostjo in izrazito izpovednostjo vidno obogatil našo povojno prozno književnost. Pavle Zidar je eden izmed najplodovitejših slovenskih pisateljev, saj njegov celotni opus obsega približno 80 del: novel in romanov, pripovedi za otroke, pesmi, radijskih iger in esejev. Leta 1987 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Ljubljani rodila plesalka, koreografinja in pedagoginja KSENIJA HRIBAR. Po končani srednji baletni šoli v Ljubljani je študirala na londonski plesni akademiji, diplomirala na Victoria University ter magistrirala v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala z mnogimi mednarodno priznanimi koreografi, ter delovala v “Contemporary danse theatru”.
Po vrnitvi v Slovenijo je Ksenija Hribar leta 1984 ustanovila Plesni Teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija profesionalnih slovenskih sodobnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
——
Danes godujejo sveti trije kralji – Gašper, Miha in Boltežar; ta praznik sodi med najpomembnejše v katoliškem cerkvenem letu. Po verovanju kristjanov so trije modrijani z Jutrovega vedeli, da se je v Betlehemu rodil Jezus, in so se odpravili na dolgo in nevarno pot, da bi se mu poklonili. Bleščeča zvezda jih je varno pripeljala do novorojenca Jezusa. Prinesli so mu tri darove: zlato, kadilo in miro. Zlato je simboliziralo modrost, kadilo molitev in žrtvovanje, mira pa je veljala za znamenje samoobvladovanja.
Ikonografija upodobitev treh modrih izvira iz srednjega veka in v njihovih likih upodablja tri človeške dobe: starca Miho ali Melhiorja, odraslega moža Boltežarja ali Baltazarja in mladeniča Gašperja, in tri dotlej poznane celine in rase: Melhior je predstavnik Afrike, Baltazar je Azijec in Gašper Evropejec.
Po legendi – Cerkev se o tem ni nikoli uradno izjavila – so njihove posmrtne ostanke, vsi trije naj bi umrli v istem mesecu in bili pokopani v skupnem grobu, pozneje prenesli v Milano, v začetku 12. stoletja pa prepeljali v Nemčijo in v Kölnu prav za njihove relikvije sezidali mogočno gotsko stolnico. Tja so se kmalu začenjali zgrinjati romarji, ki so svete tri kralje slavili kot zaščitnike popotnikov.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1907 se je na Kapelskem vrhu pri Radgoni rodil zdravnik EMAN PERTL. Medicino je študiral v Pragi in Beogradu. Kot zavednega Slovenca so ga Nemci med drugo svetovno vojno iz Maribora izgnali v Srbijo, vendar je tam kot zdravnik sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. O svojih izkušnjah in doživetjih v tistih časih je napisal na desetine črtic. Po osvoboditvi je v Mariboru prevzel vodstvo dermatovenerološkega oddelka, ga strokovno posodobil in opremil z laboratoriji. Napisal je nekaj knjig ter veliko strokovnih člankov, predvsem o zdravstveni vzgoji, sodeloval pa je tudi pri ustvarjanju slovenske medicinske terminologije. Eman Pertl je bil tudi violinist, celih 23 let pa je vodil veliki zdravniški simfonični orkester.
—–
Pisatelj in pesnik PAVLE ZIDAR s pravim imenom Zdravko Slamnik se je rodil na današnji dan leta 1932 na Javorniku pri Jesenicah. Sprva je bil učitelj, vendar se je že kmalu odločil za poklic samostojnega književnika. Začel je s pesništvom, v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja pa se je posvetil predvsem pripovedništvu. Že s prvo knjigo novel z naslovom “Sôha z oltarja domovine” je pri kritikih in bralcih zbudil veliko pozornost. Kritiki so ga razglasili za socialnega realista z elementi novega ekspresionizma, čeprav se ponekod skuša približati moderni prozi. Priznavajo mu, da je s slogovno mikavnostjo in izrazito izpovednostjo vidno obogatil našo povojno prozno književnost. Pavle Zidar je eden izmed najplodovitejših slovenskih pisateljev, saj njegov celotni opus obsega približno 80 del: novel in romanov, pripovedi za otroke, pesmi, radijskih iger in esejev. Leta 1987 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Ljubljani rodila plesalka, koreografinja in pedagoginja KSENIJA HRIBAR. Po končani srednji baletni šoli v Ljubljani je študirala na londonski plesni akademiji, diplomirala na Victoria University ter magistrirala v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala z mnogimi mednarodno priznanimi koreografi, ter delovala v “Contemporary danse theatru”.
Po vrnitvi v Slovenijo je Ksenija Hribar leta 1984 ustanovila Plesni Teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija profesionalnih slovenskih sodobnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
——
Danes godujejo sveti trije kralji – Gašper, Miha in Boltežar; ta praznik sodi med najpomembnejše v katoliškem cerkvenem letu. Po verovanju kristjanov so trije modrijani z Jutrovega vedeli, da se je v Betlehemu rodil Jezus, in so se odpravili na dolgo in nevarno pot, da bi se mu poklonili. Bleščeča zvezda jih je varno pripeljala do novorojenca Jezusa. Prinesli so mu tri darove: zlato, kadilo in miro. Zlato je simboliziralo modrost, kadilo molitev in žrtvovanje, mira pa je veljala za znamenje samoobvladovanja.
Ikonografija upodobitev treh modrih izvira iz srednjega veka in v njihovih likih upodablja tri človeške dobe: starca Miho ali Melhiorja, odraslega moža Boltežarja ali Baltazarja in mladeniča Gašperja, in tri dotlej poznane celine in rase: Melhior je predstavnik Afrike, Baltazar je Azijec in Gašper Evropejec.
Po legendi – Cerkev se o tem ni nikoli uradno izjavila – so njihove posmrtne ostanke, vsi trije naj bi umrli v istem mesecu in bili pokopani v skupnem grobu, pozneje prenesli v Milano, v začetku 12. stoletja pa prepeljali v Nemčijo in v Kölnu prav za njihove relikvije sezidali mogočno gotsko stolnico. Tja so se kmalu začenjali zgrinjati romarji, ki so svete tri kralje slavili kot zaščitnike popotnikov.
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov