Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

07.01.2018


PAVAO  Ritter  VITEZOVIĆ  se je kot potomec nemške pohrvatene družine rodil v Senju na današnji dan leta 1652. Bil je zgodovinar, etnograf in pisatelj. Po šolanju v Zagrebu se je med svojimi potovanji ustavil tudi na gradu Bogenšperk, kjer je ustvarjal Valvasor. Njegovo delo ga je takoj pritegnilo, poglobil se je v študij zemljepisa in zgodovine ter se naučil rezanja v baker. Med bivanjem na Bogenšperku je Pavao Ritter Vitezović za Valvasorjevo “Topografijo Vojvodine Kranjske” izdelal vrsto risb in bakrorezov in okrog 60 vedut hrvaških mest

—–

Pesnik in prevajalec  JANEZ  BILC  je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil leta 1864 posvečen. Zbiral je ljudske pregovore, narečne besede in vraže. Objavil je nekaj nabožnih in domoljubnih pesmi, epsko pesnitev “Tarbula, devica mučenica” ter med prvimi prevajal liturgične speve. Janez Bilc se je rodil na današnji dan leta 1839 v Trnovem pri Ilirski Bistrici.

——

Dobrih sedem let po tistem, ko je baron Codelli v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil, je na današnji dan  leta 1906 na Kranjskem začel veljati “Razglas o presojanju avtomobilov in preiskuševanju krmarjev in o znakih motornih vozil”. Za Kranjsko je bila določena črka “J”, njenim avtomobilom pa je deželna vlada namenila 999 evidenčnih številk. Leta 1909 je bilo na slovenskem ozemlju 19 avtomobilov, ustanovili pa so tudi “Kranjski avtomobilski klub”, ki se je ukvarjal z vzgojno in športno dejavnostjo. Po njegovi zaslugi je bila čez slovensko ozemlje speljana tudi vsakoletna “alpska vožnja” avstrijskega kluba z Dunaja. Leta 1929 je imel slovenski avtomobilski klub 202 člana, na našem ozemlju pa je bilo takrat registriranih 1.179 avtomobilov.

——

Zdravnik ANTON  SCHWAB  se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Šent Pavlu v Savinjski dolini. Služboval je na Vranskem in v Celju. Tam je kot mestni fizik organiziral zdravstveno službo, iznašel več pomembnih zobozdravstvenih priprav, pisal članke s področja medicine ter imel več kot petsto poljudnoznanstvenih predavanj na Štajerskem in v Ljubljani. V Celju je ustanovil šahovski klub in pisal  članke o šahu.

Najbolj pa se je uveljavil kot skladatelj in pevovodja. Vse njegove pesmi slonijo na ljudskih; polovica je izvirnih, polovica pa prirejenih. Čeprav je bil Anton Schwab glasbeni samouk, se njegove zborovske skladbe in samospevi  odlikujejo z lirsko izraznostjo in bogato zvočnostjo, številne  – na primer “Je pa davi slanca pala” – pa so tudi ponarodele.

—–

Publicist in prevajalec  ANTHONY  KLANČAR  se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Clevelandu v Združenih državah Amerike. Po diplomi iz pedagogike in angleškega jezika je bil sprva novinar pri listu “Nova doba”, nato pomožni knjižničar v Slovenskem narodnem domu in učitelj slovenščine v šoli, ki jo je v Clevelandu ustanovil sam. Leta 1942 je magistriral s temo “Walter Scott v jugoslovanski literaturi”. V angleščini je napisal več krajših študij o slovenskih književnikih in vrsto študij o jugoslovanski književnosti, poleg tega pa je Cankarja, Bevka, Levstika in Murnika prevajal v angleščino. V Slovenskem narodnem domu v Clevelandu je že leta 1934 uprizoril Cankarjevo “Pohujšanje v dolini šentflorjanski” v svojem prevodu. Anthony Klančar je nekaj študij objavil tudi v slovenščini.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

07.01.2018


PAVAO  Ritter  VITEZOVIĆ  se je kot potomec nemške pohrvatene družine rodil v Senju na današnji dan leta 1652. Bil je zgodovinar, etnograf in pisatelj. Po šolanju v Zagrebu se je med svojimi potovanji ustavil tudi na gradu Bogenšperk, kjer je ustvarjal Valvasor. Njegovo delo ga je takoj pritegnilo, poglobil se je v študij zemljepisa in zgodovine ter se naučil rezanja v baker. Med bivanjem na Bogenšperku je Pavao Ritter Vitezović za Valvasorjevo “Topografijo Vojvodine Kranjske” izdelal vrsto risb in bakrorezov in okrog 60 vedut hrvaških mest

—–

Pesnik in prevajalec  JANEZ  BILC  je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil leta 1864 posvečen. Zbiral je ljudske pregovore, narečne besede in vraže. Objavil je nekaj nabožnih in domoljubnih pesmi, epsko pesnitev “Tarbula, devica mučenica” ter med prvimi prevajal liturgične speve. Janez Bilc se je rodil na današnji dan leta 1839 v Trnovem pri Ilirski Bistrici.

——

Dobrih sedem let po tistem, ko je baron Codelli v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil, je na današnji dan  leta 1906 na Kranjskem začel veljati “Razglas o presojanju avtomobilov in preiskuševanju krmarjev in o znakih motornih vozil”. Za Kranjsko je bila določena črka “J”, njenim avtomobilom pa je deželna vlada namenila 999 evidenčnih številk. Leta 1909 je bilo na slovenskem ozemlju 19 avtomobilov, ustanovili pa so tudi “Kranjski avtomobilski klub”, ki se je ukvarjal z vzgojno in športno dejavnostjo. Po njegovi zaslugi je bila čez slovensko ozemlje speljana tudi vsakoletna “alpska vožnja” avstrijskega kluba z Dunaja. Leta 1929 je imel slovenski avtomobilski klub 202 člana, na našem ozemlju pa je bilo takrat registriranih 1.179 avtomobilov.

——

Zdravnik ANTON  SCHWAB  se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Šent Pavlu v Savinjski dolini. Služboval je na Vranskem in v Celju. Tam je kot mestni fizik organiziral zdravstveno službo, iznašel več pomembnih zobozdravstvenih priprav, pisal članke s področja medicine ter imel več kot petsto poljudnoznanstvenih predavanj na Štajerskem in v Ljubljani. V Celju je ustanovil šahovski klub in pisal  članke o šahu.

Najbolj pa se je uveljavil kot skladatelj in pevovodja. Vse njegove pesmi slonijo na ljudskih; polovica je izvirnih, polovica pa prirejenih. Čeprav je bil Anton Schwab glasbeni samouk, se njegove zborovske skladbe in samospevi  odlikujejo z lirsko izraznostjo in bogato zvočnostjo, številne  – na primer “Je pa davi slanca pala” – pa so tudi ponarodele.

—–

Publicist in prevajalec  ANTHONY  KLANČAR  se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Clevelandu v Združenih državah Amerike. Po diplomi iz pedagogike in angleškega jezika je bil sprva novinar pri listu “Nova doba”, nato pomožni knjižničar v Slovenskem narodnem domu in učitelj slovenščine v šoli, ki jo je v Clevelandu ustanovil sam. Leta 1942 je magistriral s temo “Walter Scott v jugoslovanski literaturi”. V angleščini je napisal več krajših študij o slovenskih književnikih in vrsto študij o jugoslovanski književnosti, poleg tega pa je Cankarja, Bevka, Levstika in Murnika prevajal v angleščino. V Slovenskem narodnem domu v Clevelandu je že leta 1934 uprizoril Cankarjevo “Pohujšanje v dolini šentflorjanski” v svojem prevodu. Anthony Klančar je nekaj študij objavil tudi v slovenščini.


07.09.2022

7. september - prvi koraki turizma v Škocjanskih jamah

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.


06.09.2022

6. september - laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko

Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve


05.09.2022

5. september - »Bitka pri mrzli reki«

Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok


04.09.2022

4. september - škofijski sedež iz Št. Andraža v Maribor

Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra


03.09.2022

3. september - dr. Friderik Pregl, nobelovec iz Ljubljane

Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi


02.09.2022

2. september - dr. Ludvik Gyergyek, strokovnjak za kibernetiko

Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«


01.09.2022

1. september - dobili smo Radio Ljubljana

Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas


31.08.2022

31. avgust - Jože Petek, zapuščina vojnega fotoreporterja

Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost


30.08.2022

30. avgust - dr. Ivan Žolger, minister v dunajski vladi

Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti


29.08.2022

29. avgust - Bogojinska resolucija iz leta 1926

Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944


28.08.2022

28. avgust - igralski mojster likov z družbenega obrobja

Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini


27.08.2022

27. avgust - prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej


26.08.2022

26. avgust - baronski naslov za slovenskega častnika

Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor


25.08.2022

25. avgust - partizanski boj na Koroškem leta 1942

Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja


24.08.2022

24. avgust - roman "Črni dnevi" in film "Ples v dežju"

Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine


23.08.2022

23. avgust - prvo radijsko oglašanje z vrha Triglava

Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta


22.08.2022

22. avgust - o začetniku slovenskega bančništva v Mariboru

Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec


21.08.2022

Na današnji dan 21. avgust

Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji


20.08.2022

Na današnji dan 20. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.08.2022

Na današnji dan 19. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 41 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov