Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po podpisih skladatelja GABRIJELA PLAUTZIUSA “Carniolus” sklepajo, da je bil doma s Kranjskega, sicer pa datum njegovega rojstva in rojstni kraj nista znana. Bil je dvorni kapelnik v Mainzu v Nemčiji in kot ugleden glasbenik sodeloval pri cesarskih kronanjih. Leta 1627 je izdal liturgično zbirko 26-ih skladb za tri do osem glasov z generalnim basom in 12 skladb na psalmska in druga besedila. V svojem okolju je kot novost uvedel večzborje. Gabrijel Plautzius, tudi Gabrijel Plavec, je umrl na današnji dan leta 1641 v Mainzu v Nemčiji.
—–
Na začetku 19. stoletja so bili na Kranjskem kaj pogosti spori med gospodarji in njihovimi posli – služabniki, zato je bil na današnji dan leta 1820 obnovljen že precej pozabljeni “poselski red”, ki ga je cesar Jožef II. izdal leta 1787. Določal je, da se mora vsak posel izkazati s pisnim službenim spričevalom, s katerim je bil prijavljen pri oblasteh. Bili so dolžni zvesto opravljati svojo službo, ob nedeljah in praznikih pa so bili lahko prosti, vendar le z gospodarjevim privoljenjem. Ker so se posli radi selili v mesta, v katerih so bile boljše razmere za delo, na kmetih pa je primanjkovalo delovne sile, je bilo bivanje poslov v mestu omejeno na leto dni.
Gospodarjem je red nalagal, naj z njimi ravnajo lepo, jim dajejo primerno hrano in stanovanje ter zaslužek, za katerega so se pogodili, vendar tega niso vedno
upoštevali. Da ne bi bilo prepogostih nesporazumov, je bilo določeno, da morajo župani in zemljiški posestniki vsaj enkrat na leto javno prebrati določila poselskega
reda. Pozneje so besedilo natisnili v poselskih knjižicah; vanje so gospodarji vpisovali tudi opombe o poslovi pridnosti, poštenosti in pobožnosti.
—–
Filozof IVAN ŽMAVC je najprej študiral teologijo na Germaniki v Rimu, potem pa filozofijo, matematiko, fiziko in naravoslovje v Gradcu in Pragi. Tam je leta 1898 doktoriral iz filozofije in naravoslovja ter se kot knjižničar zaposlil v Javni in univerzitetni knjižnici v Pragi. Po preučevanju zahodnoevropskega knjižničarstva se je zavzemal za notranjo preureditev znanstvenih knjižnic, tehnično posodobitev in zlasti upravljanje po ekonomskih načelih. Obravnaval je tudi gospodarsko, socialno in kulturno življenje, uvajal vanj naravoslovne metode in tako izoblikoval sociotehniko kot svojo različico sociologije. O tem je napisal več knjig in člankov v nemščini in slovenščini. Ivan Žmavc se je rodil na današnji dan leta 1871 v Slogonskem pri Brežicah.
—–
MARICA OGRINEC je bila gledališka igralka in pevka. Rodila se je na današnji dan leta 1876 v Labinu. Od leta 1894 do 1901 je bila članica ljubljanskega gledališča; začela je kot pevka v opernem zboru, pod vodstvom režiserja Inemanna pa je kmalu prevzela velike vloge in se izpopolnjevala tudi v sloviti Ottovi dramski šoli na Dunaju. Po poroki je Marica Ogrinec odšla na Dunaj in tam priložnostno nastopala pri slovenskih ljubiteljskih predstavah, pozneje pa tudi v Idriji in Novem mestu.
—–
Gledališka in filmska igralka JULKA STARIČ se je rodila na današnji dan leta 1930 v Mojstrani. 1949. leta je bila sprejeta v nanovo ustanovljeno Mestno gledališče v Ljubljani. Imela je pristen naravni dar za igro; sprva je igrala vloge mladostnih naivk in ljubimk, nato pa resnejše značajske like. Kot zrela igralka se jeuveljavila v vrsti zahtevnih vlog. Julka Staričeva je igrala tudi v filmih “Trenutki odločitve”, “Na valovih Mure” in “Tri zgodbe”.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Po podpisih skladatelja GABRIJELA PLAUTZIUSA “Carniolus” sklepajo, da je bil doma s Kranjskega, sicer pa datum njegovega rojstva in rojstni kraj nista znana. Bil je dvorni kapelnik v Mainzu v Nemčiji in kot ugleden glasbenik sodeloval pri cesarskih kronanjih. Leta 1627 je izdal liturgično zbirko 26-ih skladb za tri do osem glasov z generalnim basom in 12 skladb na psalmska in druga besedila. V svojem okolju je kot novost uvedel večzborje. Gabrijel Plautzius, tudi Gabrijel Plavec, je umrl na današnji dan leta 1641 v Mainzu v Nemčiji.
—–
Na začetku 19. stoletja so bili na Kranjskem kaj pogosti spori med gospodarji in njihovimi posli – služabniki, zato je bil na današnji dan leta 1820 obnovljen že precej pozabljeni “poselski red”, ki ga je cesar Jožef II. izdal leta 1787. Določal je, da se mora vsak posel izkazati s pisnim službenim spričevalom, s katerim je bil prijavljen pri oblasteh. Bili so dolžni zvesto opravljati svojo službo, ob nedeljah in praznikih pa so bili lahko prosti, vendar le z gospodarjevim privoljenjem. Ker so se posli radi selili v mesta, v katerih so bile boljše razmere za delo, na kmetih pa je primanjkovalo delovne sile, je bilo bivanje poslov v mestu omejeno na leto dni.
Gospodarjem je red nalagal, naj z njimi ravnajo lepo, jim dajejo primerno hrano in stanovanje ter zaslužek, za katerega so se pogodili, vendar tega niso vedno
upoštevali. Da ne bi bilo prepogostih nesporazumov, je bilo določeno, da morajo župani in zemljiški posestniki vsaj enkrat na leto javno prebrati določila poselskega
reda. Pozneje so besedilo natisnili v poselskih knjižicah; vanje so gospodarji vpisovali tudi opombe o poslovi pridnosti, poštenosti in pobožnosti.
—–
Filozof IVAN ŽMAVC je najprej študiral teologijo na Germaniki v Rimu, potem pa filozofijo, matematiko, fiziko in naravoslovje v Gradcu in Pragi. Tam je leta 1898 doktoriral iz filozofije in naravoslovja ter se kot knjižničar zaposlil v Javni in univerzitetni knjižnici v Pragi. Po preučevanju zahodnoevropskega knjižničarstva se je zavzemal za notranjo preureditev znanstvenih knjižnic, tehnično posodobitev in zlasti upravljanje po ekonomskih načelih. Obravnaval je tudi gospodarsko, socialno in kulturno življenje, uvajal vanj naravoslovne metode in tako izoblikoval sociotehniko kot svojo različico sociologije. O tem je napisal več knjig in člankov v nemščini in slovenščini. Ivan Žmavc se je rodil na današnji dan leta 1871 v Slogonskem pri Brežicah.
—–
MARICA OGRINEC je bila gledališka igralka in pevka. Rodila se je na današnji dan leta 1876 v Labinu. Od leta 1894 do 1901 je bila članica ljubljanskega gledališča; začela je kot pevka v opernem zboru, pod vodstvom režiserja Inemanna pa je kmalu prevzela velike vloge in se izpopolnjevala tudi v sloviti Ottovi dramski šoli na Dunaju. Po poroki je Marica Ogrinec odšla na Dunaj in tam priložnostno nastopala pri slovenskih ljubiteljskih predstavah, pozneje pa tudi v Idriji in Novem mestu.
—–
Gledališka in filmska igralka JULKA STARIČ se je rodila na današnji dan leta 1930 v Mojstrani. 1949. leta je bila sprejeta v nanovo ustanovljeno Mestno gledališče v Ljubljani. Imela je pristen naravni dar za igro; sprva je igrala vloge mladostnih naivk in ljubimk, nato pa resnejše značajske like. Kot zrela igralka se jeuveljavila v vrsti zahtevnih vlog. Julka Staričeva je igrala tudi v filmih “Trenutki odločitve”, “Na valovih Mure” in “Tri zgodbe”.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Neveljaven email naslov