Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po podpisih skladatelja GABRIJELA PLAUTZIUSA “Carniolus” sklepajo, da je bil doma s Kranjskega, sicer pa datum njegovega rojstva in rojstni kraj nista znana. Bil je dvorni kapelnik v Mainzu v Nemčiji in kot ugleden glasbenik sodeloval pri cesarskih kronanjih. Leta 1627 je izdal liturgično zbirko 26-ih skladb za tri do osem glasov z generalnim basom in 12 skladb na psalmska in druga besedila. V svojem okolju je kot novost uvedel večzborje. Gabrijel Plautzius, tudi Gabrijel Plavec, je umrl na današnji dan leta 1641 v Mainzu v Nemčiji.
—–
Na začetku 19. stoletja so bili na Kranjskem kaj pogosti spori med gospodarji in njihovimi posli – služabniki, zato je bil na današnji dan leta 1820 obnovljen že precej pozabljeni “poselski red”, ki ga je cesar Jožef II. izdal leta 1787. Določal je, da se mora vsak posel izkazati s pisnim službenim spričevalom, s katerim je bil prijavljen pri oblasteh. Bili so dolžni zvesto opravljati svojo službo, ob nedeljah in praznikih pa so bili lahko prosti, vendar le z gospodarjevim privoljenjem. Ker so se posli radi selili v mesta, v katerih so bile boljše razmere za delo, na kmetih pa je primanjkovalo delovne sile, je bilo bivanje poslov v mestu omejeno na leto dni.
Gospodarjem je red nalagal, naj z njimi ravnajo lepo, jim dajejo primerno hrano in stanovanje ter zaslužek, za katerega so se pogodili, vendar tega niso vedno
upoštevali. Da ne bi bilo prepogostih nesporazumov, je bilo določeno, da morajo župani in zemljiški posestniki vsaj enkrat na leto javno prebrati določila poselskega
reda. Pozneje so besedilo natisnili v poselskih knjižicah; vanje so gospodarji vpisovali tudi opombe o poslovi pridnosti, poštenosti in pobožnosti.
—–
Filozof IVAN ŽMAVC je najprej študiral teologijo na Germaniki v Rimu, potem pa filozofijo, matematiko, fiziko in naravoslovje v Gradcu in Pragi. Tam je leta 1898 doktoriral iz filozofije in naravoslovja ter se kot knjižničar zaposlil v Javni in univerzitetni knjižnici v Pragi. Po preučevanju zahodnoevropskega knjižničarstva se je zavzemal za notranjo preureditev znanstvenih knjižnic, tehnično posodobitev in zlasti upravljanje po ekonomskih načelih. Obravnaval je tudi gospodarsko, socialno in kulturno življenje, uvajal vanj naravoslovne metode in tako izoblikoval sociotehniko kot svojo različico sociologije. O tem je napisal več knjig in člankov v nemščini in slovenščini. Ivan Žmavc se je rodil na današnji dan leta 1871 v Slogonskem pri Brežicah.
—–
MARICA OGRINEC je bila gledališka igralka in pevka. Rodila se je na današnji dan leta 1876 v Labinu. Od leta 1894 do 1901 je bila članica ljubljanskega gledališča; začela je kot pevka v opernem zboru, pod vodstvom režiserja Inemanna pa je kmalu prevzela velike vloge in se izpopolnjevala tudi v sloviti Ottovi dramski šoli na Dunaju. Po poroki je Marica Ogrinec odšla na Dunaj in tam priložnostno nastopala pri slovenskih ljubiteljskih predstavah, pozneje pa tudi v Idriji in Novem mestu.
—–
Gledališka in filmska igralka JULKA STARIČ se je rodila na današnji dan leta 1930 v Mojstrani. 1949. leta je bila sprejeta v nanovo ustanovljeno Mestno gledališče v Ljubljani. Imela je pristen naravni dar za igro; sprva je igrala vloge mladostnih naivk in ljubimk, nato pa resnejše značajske like. Kot zrela igralka se jeuveljavila v vrsti zahtevnih vlog. Julka Staričeva je igrala tudi v filmih “Trenutki odločitve”, “Na valovih Mure” in “Tri zgodbe”.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Po podpisih skladatelja GABRIJELA PLAUTZIUSA “Carniolus” sklepajo, da je bil doma s Kranjskega, sicer pa datum njegovega rojstva in rojstni kraj nista znana. Bil je dvorni kapelnik v Mainzu v Nemčiji in kot ugleden glasbenik sodeloval pri cesarskih kronanjih. Leta 1627 je izdal liturgično zbirko 26-ih skladb za tri do osem glasov z generalnim basom in 12 skladb na psalmska in druga besedila. V svojem okolju je kot novost uvedel večzborje. Gabrijel Plautzius, tudi Gabrijel Plavec, je umrl na današnji dan leta 1641 v Mainzu v Nemčiji.
—–
Na začetku 19. stoletja so bili na Kranjskem kaj pogosti spori med gospodarji in njihovimi posli – služabniki, zato je bil na današnji dan leta 1820 obnovljen že precej pozabljeni “poselski red”, ki ga je cesar Jožef II. izdal leta 1787. Določal je, da se mora vsak posel izkazati s pisnim službenim spričevalom, s katerim je bil prijavljen pri oblasteh. Bili so dolžni zvesto opravljati svojo službo, ob nedeljah in praznikih pa so bili lahko prosti, vendar le z gospodarjevim privoljenjem. Ker so se posli radi selili v mesta, v katerih so bile boljše razmere za delo, na kmetih pa je primanjkovalo delovne sile, je bilo bivanje poslov v mestu omejeno na leto dni.
Gospodarjem je red nalagal, naj z njimi ravnajo lepo, jim dajejo primerno hrano in stanovanje ter zaslužek, za katerega so se pogodili, vendar tega niso vedno
upoštevali. Da ne bi bilo prepogostih nesporazumov, je bilo določeno, da morajo župani in zemljiški posestniki vsaj enkrat na leto javno prebrati določila poselskega
reda. Pozneje so besedilo natisnili v poselskih knjižicah; vanje so gospodarji vpisovali tudi opombe o poslovi pridnosti, poštenosti in pobožnosti.
—–
Filozof IVAN ŽMAVC je najprej študiral teologijo na Germaniki v Rimu, potem pa filozofijo, matematiko, fiziko in naravoslovje v Gradcu in Pragi. Tam je leta 1898 doktoriral iz filozofije in naravoslovja ter se kot knjižničar zaposlil v Javni in univerzitetni knjižnici v Pragi. Po preučevanju zahodnoevropskega knjižničarstva se je zavzemal za notranjo preureditev znanstvenih knjižnic, tehnično posodobitev in zlasti upravljanje po ekonomskih načelih. Obravnaval je tudi gospodarsko, socialno in kulturno življenje, uvajal vanj naravoslovne metode in tako izoblikoval sociotehniko kot svojo različico sociologije. O tem je napisal več knjig in člankov v nemščini in slovenščini. Ivan Žmavc se je rodil na današnji dan leta 1871 v Slogonskem pri Brežicah.
—–
MARICA OGRINEC je bila gledališka igralka in pevka. Rodila se je na današnji dan leta 1876 v Labinu. Od leta 1894 do 1901 je bila članica ljubljanskega gledališča; začela je kot pevka v opernem zboru, pod vodstvom režiserja Inemanna pa je kmalu prevzela velike vloge in se izpopolnjevala tudi v sloviti Ottovi dramski šoli na Dunaju. Po poroki je Marica Ogrinec odšla na Dunaj in tam priložnostno nastopala pri slovenskih ljubiteljskih predstavah, pozneje pa tudi v Idriji in Novem mestu.
—–
Gledališka in filmska igralka JULKA STARIČ se je rodila na današnji dan leta 1930 v Mojstrani. 1949. leta je bila sprejeta v nanovo ustanovljeno Mestno gledališče v Ljubljani. Imela je pristen naravni dar za igro; sprva je igrala vloge mladostnih naivk in ljubimk, nato pa resnejše značajske like. Kot zrela igralka se jeuveljavila v vrsti zahtevnih vlog. Julka Staričeva je igrala tudi v filmih “Trenutki odločitve”, “Na valovih Mure” in “Tri zgodbe”.
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Neveljaven email naslov