Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po podpisih skladatelja GABRIJELA PLAUTZIUSA “Carniolus” sklepajo, da je bil doma s Kranjskega, sicer pa datum njegovega rojstva in rojstni kraj nista znana. Bil je dvorni kapelnik v Mainzu v Nemčiji in kot ugleden glasbenik sodeloval pri cesarskih kronanjih. Leta 1627 je izdal liturgično zbirko 26-ih skladb za tri do osem glasov z generalnim basom in 12 skladb na psalmska in druga besedila. V svojem okolju je kot novost uvedel večzborje. Gabrijel Plautzius, tudi Gabrijel Plavec, je umrl na današnji dan leta 1641 v Mainzu v Nemčiji.
—–
Na začetku 19. stoletja so bili na Kranjskem kaj pogosti spori med gospodarji in njihovimi posli – služabniki, zato je bil na današnji dan leta 1820 obnovljen že precej pozabljeni “poselski red”, ki ga je cesar Jožef II. izdal leta 1787. Določal je, da se mora vsak posel izkazati s pisnim službenim spričevalom, s katerim je bil prijavljen pri oblasteh. Bili so dolžni zvesto opravljati svojo službo, ob nedeljah in praznikih pa so bili lahko prosti, vendar le z gospodarjevim privoljenjem. Ker so se posli radi selili v mesta, v katerih so bile boljše razmere za delo, na kmetih pa je primanjkovalo delovne sile, je bilo bivanje poslov v mestu omejeno na leto dni.
Gospodarjem je red nalagal, naj z njimi ravnajo lepo, jim dajejo primerno hrano in stanovanje ter zaslužek, za katerega so se pogodili, vendar tega niso vedno
upoštevali. Da ne bi bilo prepogostih nesporazumov, je bilo določeno, da morajo župani in zemljiški posestniki vsaj enkrat na leto javno prebrati določila poselskega
reda. Pozneje so besedilo natisnili v poselskih knjižicah; vanje so gospodarji vpisovali tudi opombe o poslovi pridnosti, poštenosti in pobožnosti.
—–
Filozof IVAN ŽMAVC je najprej študiral teologijo na Germaniki v Rimu, potem pa filozofijo, matematiko, fiziko in naravoslovje v Gradcu in Pragi. Tam je leta 1898 doktoriral iz filozofije in naravoslovja ter se kot knjižničar zaposlil v Javni in univerzitetni knjižnici v Pragi. Po preučevanju zahodnoevropskega knjižničarstva se je zavzemal za notranjo preureditev znanstvenih knjižnic, tehnično posodobitev in zlasti upravljanje po ekonomskih načelih. Obravnaval je tudi gospodarsko, socialno in kulturno življenje, uvajal vanj naravoslovne metode in tako izoblikoval sociotehniko kot svojo različico sociologije. O tem je napisal več knjig in člankov v nemščini in slovenščini. Ivan Žmavc se je rodil na današnji dan leta 1871 v Slogonskem pri Brežicah.
—–
MARICA OGRINEC je bila gledališka igralka in pevka. Rodila se je na današnji dan leta 1876 v Labinu. Od leta 1894 do 1901 je bila članica ljubljanskega gledališča; začela je kot pevka v opernem zboru, pod vodstvom režiserja Inemanna pa je kmalu prevzela velike vloge in se izpopolnjevala tudi v sloviti Ottovi dramski šoli na Dunaju. Po poroki je Marica Ogrinec odšla na Dunaj in tam priložnostno nastopala pri slovenskih ljubiteljskih predstavah, pozneje pa tudi v Idriji in Novem mestu.
—–
Gledališka in filmska igralka JULKA STARIČ se je rodila na današnji dan leta 1930 v Mojstrani. 1949. leta je bila sprejeta v nanovo ustanovljeno Mestno gledališče v Ljubljani. Imela je pristen naravni dar za igro; sprva je igrala vloge mladostnih naivk in ljubimk, nato pa resnejše značajske like. Kot zrela igralka se jeuveljavila v vrsti zahtevnih vlog. Julka Staričeva je igrala tudi v filmih “Trenutki odločitve”, “Na valovih Mure” in “Tri zgodbe”.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Po podpisih skladatelja GABRIJELA PLAUTZIUSA “Carniolus” sklepajo, da je bil doma s Kranjskega, sicer pa datum njegovega rojstva in rojstni kraj nista znana. Bil je dvorni kapelnik v Mainzu v Nemčiji in kot ugleden glasbenik sodeloval pri cesarskih kronanjih. Leta 1627 je izdal liturgično zbirko 26-ih skladb za tri do osem glasov z generalnim basom in 12 skladb na psalmska in druga besedila. V svojem okolju je kot novost uvedel večzborje. Gabrijel Plautzius, tudi Gabrijel Plavec, je umrl na današnji dan leta 1641 v Mainzu v Nemčiji.
—–
Na začetku 19. stoletja so bili na Kranjskem kaj pogosti spori med gospodarji in njihovimi posli – služabniki, zato je bil na današnji dan leta 1820 obnovljen že precej pozabljeni “poselski red”, ki ga je cesar Jožef II. izdal leta 1787. Določal je, da se mora vsak posel izkazati s pisnim službenim spričevalom, s katerim je bil prijavljen pri oblasteh. Bili so dolžni zvesto opravljati svojo službo, ob nedeljah in praznikih pa so bili lahko prosti, vendar le z gospodarjevim privoljenjem. Ker so se posli radi selili v mesta, v katerih so bile boljše razmere za delo, na kmetih pa je primanjkovalo delovne sile, je bilo bivanje poslov v mestu omejeno na leto dni.
Gospodarjem je red nalagal, naj z njimi ravnajo lepo, jim dajejo primerno hrano in stanovanje ter zaslužek, za katerega so se pogodili, vendar tega niso vedno
upoštevali. Da ne bi bilo prepogostih nesporazumov, je bilo določeno, da morajo župani in zemljiški posestniki vsaj enkrat na leto javno prebrati določila poselskega
reda. Pozneje so besedilo natisnili v poselskih knjižicah; vanje so gospodarji vpisovali tudi opombe o poslovi pridnosti, poštenosti in pobožnosti.
—–
Filozof IVAN ŽMAVC je najprej študiral teologijo na Germaniki v Rimu, potem pa filozofijo, matematiko, fiziko in naravoslovje v Gradcu in Pragi. Tam je leta 1898 doktoriral iz filozofije in naravoslovja ter se kot knjižničar zaposlil v Javni in univerzitetni knjižnici v Pragi. Po preučevanju zahodnoevropskega knjižničarstva se je zavzemal za notranjo preureditev znanstvenih knjižnic, tehnično posodobitev in zlasti upravljanje po ekonomskih načelih. Obravnaval je tudi gospodarsko, socialno in kulturno življenje, uvajal vanj naravoslovne metode in tako izoblikoval sociotehniko kot svojo različico sociologije. O tem je napisal več knjig in člankov v nemščini in slovenščini. Ivan Žmavc se je rodil na današnji dan leta 1871 v Slogonskem pri Brežicah.
—–
MARICA OGRINEC je bila gledališka igralka in pevka. Rodila se je na današnji dan leta 1876 v Labinu. Od leta 1894 do 1901 je bila članica ljubljanskega gledališča; začela je kot pevka v opernem zboru, pod vodstvom režiserja Inemanna pa je kmalu prevzela velike vloge in se izpopolnjevala tudi v sloviti Ottovi dramski šoli na Dunaju. Po poroki je Marica Ogrinec odšla na Dunaj in tam priložnostno nastopala pri slovenskih ljubiteljskih predstavah, pozneje pa tudi v Idriji in Novem mestu.
—–
Gledališka in filmska igralka JULKA STARIČ se je rodila na današnji dan leta 1930 v Mojstrani. 1949. leta je bila sprejeta v nanovo ustanovljeno Mestno gledališče v Ljubljani. Imela je pristen naravni dar za igro; sprva je igrala vloge mladostnih naivk in ljubimk, nato pa resnejše značajske like. Kot zrela igralka se jeuveljavila v vrsti zahtevnih vlog. Julka Staričeva je igrala tudi v filmih “Trenutki odločitve”, “Na valovih Mure” in “Tri zgodbe”.
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov