Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisateljica in prevajalka NADA KRAIGHER se je rodila na današnji dan leta 1911 v Trstu. Od leta 1941 je sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju in bila nato do leta 1946 članica jugoslovanske vojne misije v Združenih državah Amerike. V petdesetih letih je končala ekonomsko in pravno fakulteto v Ljubljani, nato pa je bila upravnica Jugoslovanske avtorske agencije za Slovenijo. Objavljati je začela leta 1955. PIsala je predvsem romane z avtobiografskimi značilnostmi: o vojnem času, sodobni ženski in družinski problematiki, v romanu “Yaja veva” pa je opisala stik zahodnjakinje z indijsko kulturo; dalj časa je namreč živela na Šrilanki in v Indiji. Napisala je tudi več del za mladino ter prevajala iz ruskega in italijanskega jezika.
—–
Filozof, pedagog in psiholog LEON ŽLEBNIK je leta 1942 doktoriral na filozofski fakuleti v Ljubljani. V letih od 1954 do 75 je bil višji predavatelj na Pedagoški akademiji v Ljubljani, nato pa redni profesor za pedagoško antropologijo dela z zgodovino pedagogike in pedagoško psihologijo na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Raziskoval je predvsem na področjih teorije vzgoje, obče zgodovine pedagogike, družinske vzgoje, andragogike, razvojne psihologije in etike medosebnih odnosov. Sodeloval je na kongresih in posvetovanjih doma in na tujem ter v raznih strokovnih združenjih; med drugim je bil podpredsednik Mednarodne zveze za vzgojo staršev in vzgojiteljev in član uredništva revije “L´Ecole des parents”. Leon Žlebnik se je rodil na današnji dan pred sto leti v Materíji v okolici Sežane.
——
Na Plečnikovo Univerzitetno knjižnico (v Narodno in univerzitetno knjižnico so jo preimenovali pozneje) je na današnji dan leta 1944 strmoglavilo italijansko šolsko letalo, ki so ga Nemci po kapitulaciji Italije prepleskali in uporabljali za prevoz pošte med Trstom in Ljubljano.
Ljubljančani so tistega dne postali pozorni na pojemajoči ropot motorja in čudno “kolovratenje” letala nad Vičem, Trnovim ter nad Kongresnim in Vodnikovim trgom. Pilot je iskal prostor za zasilni pristanek, vendar se je zaradi množice ljudi na živilskem trgu obrnil. Verjetno je ocenil, da lahko pristane na ravni strehi Univerzitetne knjižnice, vendar mu to ni uspelo.
Letalo je predrlo streho nad čitalnico ob Gosposki ulici, zdrselo po vsej dvorani in se ustavilo pri stekleni steni ob Vegovi ulici. Gorivo je eksplodiralo in v požaru je zgorelo več deset tisoč knjig. Pripovedovali so, da je mojster Plečnik, ko je slišal, da gori velika čitalnica, rekel: “Bodite brez skrbi; stavba je tako zgrajena, da se požar ne bo razširil!”
Ker je v dneh pred katastrofo zmanjkalo kurjave za ogrevanje, je bila velika čitalnica na srečo brez obiskovalcev, prazno pa je bilo tudi četrto nadstropje nad njo. Žrtev te katastrofe je postal le France Majcen, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske, ki je prav takrat hotel vrniti izposojeno knjigo: na velikem stopnišču ga je namreč oplazil plamen iz čitalnice in ga tako opekel, da je po tednu dni umrl.
Popravila knjižnične stavbe in popolna obnovitev čitalnice so trajali tri leta in šele na Prešernov dan leta 1947 je bila velika čitalnica Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani spet odprta za javnost.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pisateljica in prevajalka NADA KRAIGHER se je rodila na današnji dan leta 1911 v Trstu. Od leta 1941 je sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju in bila nato do leta 1946 članica jugoslovanske vojne misije v Združenih državah Amerike. V petdesetih letih je končala ekonomsko in pravno fakulteto v Ljubljani, nato pa je bila upravnica Jugoslovanske avtorske agencije za Slovenijo. Objavljati je začela leta 1955. PIsala je predvsem romane z avtobiografskimi značilnostmi: o vojnem času, sodobni ženski in družinski problematiki, v romanu “Yaja veva” pa je opisala stik zahodnjakinje z indijsko kulturo; dalj časa je namreč živela na Šrilanki in v Indiji. Napisala je tudi več del za mladino ter prevajala iz ruskega in italijanskega jezika.
—–
Filozof, pedagog in psiholog LEON ŽLEBNIK je leta 1942 doktoriral na filozofski fakuleti v Ljubljani. V letih od 1954 do 75 je bil višji predavatelj na Pedagoški akademiji v Ljubljani, nato pa redni profesor za pedagoško antropologijo dela z zgodovino pedagogike in pedagoško psihologijo na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Raziskoval je predvsem na področjih teorije vzgoje, obče zgodovine pedagogike, družinske vzgoje, andragogike, razvojne psihologije in etike medosebnih odnosov. Sodeloval je na kongresih in posvetovanjih doma in na tujem ter v raznih strokovnih združenjih; med drugim je bil podpredsednik Mednarodne zveze za vzgojo staršev in vzgojiteljev in član uredništva revije “L´Ecole des parents”. Leon Žlebnik se je rodil na današnji dan pred sto leti v Materíji v okolici Sežane.
——
Na Plečnikovo Univerzitetno knjižnico (v Narodno in univerzitetno knjižnico so jo preimenovali pozneje) je na današnji dan leta 1944 strmoglavilo italijansko šolsko letalo, ki so ga Nemci po kapitulaciji Italije prepleskali in uporabljali za prevoz pošte med Trstom in Ljubljano.
Ljubljančani so tistega dne postali pozorni na pojemajoči ropot motorja in čudno “kolovratenje” letala nad Vičem, Trnovim ter nad Kongresnim in Vodnikovim trgom. Pilot je iskal prostor za zasilni pristanek, vendar se je zaradi množice ljudi na živilskem trgu obrnil. Verjetno je ocenil, da lahko pristane na ravni strehi Univerzitetne knjižnice, vendar mu to ni uspelo.
Letalo je predrlo streho nad čitalnico ob Gosposki ulici, zdrselo po vsej dvorani in se ustavilo pri stekleni steni ob Vegovi ulici. Gorivo je eksplodiralo in v požaru je zgorelo več deset tisoč knjig. Pripovedovali so, da je mojster Plečnik, ko je slišal, da gori velika čitalnica, rekel: “Bodite brez skrbi; stavba je tako zgrajena, da se požar ne bo razširil!”
Ker je v dneh pred katastrofo zmanjkalo kurjave za ogrevanje, je bila velika čitalnica na srečo brez obiskovalcev, prazno pa je bilo tudi četrto nadstropje nad njo. Žrtev te katastrofe je postal le France Majcen, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske, ki je prav takrat hotel vrniti izposojeno knjigo: na velikem stopnišču ga je namreč oplazil plamen iz čitalnice in ga tako opekel, da je po tednu dni umrl.
Popravila knjižnične stavbe in popolna obnovitev čitalnice so trajali tri leta in šele na Prešernov dan leta 1947 je bila velika čitalnica Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani spet odprta za javnost.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov