Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisateljica in prevajalka NADA KRAIGHER se je rodila na današnji dan leta 1911 v Trstu. Od leta 1941 je sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju in bila nato do leta 1946 članica jugoslovanske vojne misije v Združenih državah Amerike. V petdesetih letih je končala ekonomsko in pravno fakulteto v Ljubljani, nato pa je bila upravnica Jugoslovanske avtorske agencije za Slovenijo. Objavljati je začela leta 1955. PIsala je predvsem romane z avtobiografskimi značilnostmi: o vojnem času, sodobni ženski in družinski problematiki, v romanu “Yaja veva” pa je opisala stik zahodnjakinje z indijsko kulturo; dalj časa je namreč živela na Šrilanki in v Indiji. Napisala je tudi več del za mladino ter prevajala iz ruskega in italijanskega jezika.
—–
Filozof, pedagog in psiholog LEON ŽLEBNIK je leta 1942 doktoriral na filozofski fakuleti v Ljubljani. V letih od 1954 do 75 je bil višji predavatelj na Pedagoški akademiji v Ljubljani, nato pa redni profesor za pedagoško antropologijo dela z zgodovino pedagogike in pedagoško psihologijo na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Raziskoval je predvsem na področjih teorije vzgoje, obče zgodovine pedagogike, družinske vzgoje, andragogike, razvojne psihologije in etike medosebnih odnosov. Sodeloval je na kongresih in posvetovanjih doma in na tujem ter v raznih strokovnih združenjih; med drugim je bil podpredsednik Mednarodne zveze za vzgojo staršev in vzgojiteljev in član uredništva revije “L´Ecole des parents”. Leon Žlebnik se je rodil na današnji dan pred sto leti v Materíji v okolici Sežane.
——
Na Plečnikovo Univerzitetno knjižnico (v Narodno in univerzitetno knjižnico so jo preimenovali pozneje) je na današnji dan leta 1944 strmoglavilo italijansko šolsko letalo, ki so ga Nemci po kapitulaciji Italije prepleskali in uporabljali za prevoz pošte med Trstom in Ljubljano.
Ljubljančani so tistega dne postali pozorni na pojemajoči ropot motorja in čudno “kolovratenje” letala nad Vičem, Trnovim ter nad Kongresnim in Vodnikovim trgom. Pilot je iskal prostor za zasilni pristanek, vendar se je zaradi množice ljudi na živilskem trgu obrnil. Verjetno je ocenil, da lahko pristane na ravni strehi Univerzitetne knjižnice, vendar mu to ni uspelo.
Letalo je predrlo streho nad čitalnico ob Gosposki ulici, zdrselo po vsej dvorani in se ustavilo pri stekleni steni ob Vegovi ulici. Gorivo je eksplodiralo in v požaru je zgorelo več deset tisoč knjig. Pripovedovali so, da je mojster Plečnik, ko je slišal, da gori velika čitalnica, rekel: “Bodite brez skrbi; stavba je tako zgrajena, da se požar ne bo razširil!”
Ker je v dneh pred katastrofo zmanjkalo kurjave za ogrevanje, je bila velika čitalnica na srečo brez obiskovalcev, prazno pa je bilo tudi četrto nadstropje nad njo. Žrtev te katastrofe je postal le France Majcen, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske, ki je prav takrat hotel vrniti izposojeno knjigo: na velikem stopnišču ga je namreč oplazil plamen iz čitalnice in ga tako opekel, da je po tednu dni umrl.
Popravila knjižnične stavbe in popolna obnovitev čitalnice so trajali tri leta in šele na Prešernov dan leta 1947 je bila velika čitalnica Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani spet odprta za javnost.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pisateljica in prevajalka NADA KRAIGHER se je rodila na današnji dan leta 1911 v Trstu. Od leta 1941 je sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju in bila nato do leta 1946 članica jugoslovanske vojne misije v Združenih državah Amerike. V petdesetih letih je končala ekonomsko in pravno fakulteto v Ljubljani, nato pa je bila upravnica Jugoslovanske avtorske agencije za Slovenijo. Objavljati je začela leta 1955. PIsala je predvsem romane z avtobiografskimi značilnostmi: o vojnem času, sodobni ženski in družinski problematiki, v romanu “Yaja veva” pa je opisala stik zahodnjakinje z indijsko kulturo; dalj časa je namreč živela na Šrilanki in v Indiji. Napisala je tudi več del za mladino ter prevajala iz ruskega in italijanskega jezika.
—–
Filozof, pedagog in psiholog LEON ŽLEBNIK je leta 1942 doktoriral na filozofski fakuleti v Ljubljani. V letih od 1954 do 75 je bil višji predavatelj na Pedagoški akademiji v Ljubljani, nato pa redni profesor za pedagoško antropologijo dela z zgodovino pedagogike in pedagoško psihologijo na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Raziskoval je predvsem na področjih teorije vzgoje, obče zgodovine pedagogike, družinske vzgoje, andragogike, razvojne psihologije in etike medosebnih odnosov. Sodeloval je na kongresih in posvetovanjih doma in na tujem ter v raznih strokovnih združenjih; med drugim je bil podpredsednik Mednarodne zveze za vzgojo staršev in vzgojiteljev in član uredništva revije “L´Ecole des parents”. Leon Žlebnik se je rodil na današnji dan pred sto leti v Materíji v okolici Sežane.
——
Na Plečnikovo Univerzitetno knjižnico (v Narodno in univerzitetno knjižnico so jo preimenovali pozneje) je na današnji dan leta 1944 strmoglavilo italijansko šolsko letalo, ki so ga Nemci po kapitulaciji Italije prepleskali in uporabljali za prevoz pošte med Trstom in Ljubljano.
Ljubljančani so tistega dne postali pozorni na pojemajoči ropot motorja in čudno “kolovratenje” letala nad Vičem, Trnovim ter nad Kongresnim in Vodnikovim trgom. Pilot je iskal prostor za zasilni pristanek, vendar se je zaradi množice ljudi na živilskem trgu obrnil. Verjetno je ocenil, da lahko pristane na ravni strehi Univerzitetne knjižnice, vendar mu to ni uspelo.
Letalo je predrlo streho nad čitalnico ob Gosposki ulici, zdrselo po vsej dvorani in se ustavilo pri stekleni steni ob Vegovi ulici. Gorivo je eksplodiralo in v požaru je zgorelo več deset tisoč knjig. Pripovedovali so, da je mojster Plečnik, ko je slišal, da gori velika čitalnica, rekel: “Bodite brez skrbi; stavba je tako zgrajena, da se požar ne bo razširil!”
Ker je v dneh pred katastrofo zmanjkalo kurjave za ogrevanje, je bila velika čitalnica na srečo brez obiskovalcev, prazno pa je bilo tudi četrto nadstropje nad njo. Žrtev te katastrofe je postal le France Majcen, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske, ki je prav takrat hotel vrniti izposojeno knjigo: na velikem stopnišču ga je namreč oplazil plamen iz čitalnice in ga tako opekel, da je po tednu dni umrl.
Popravila knjižnične stavbe in popolna obnovitev čitalnice so trajali tri leta in šele na Prešernov dan leta 1947 je bila velika čitalnica Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani spet odprta za javnost.
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov