Na današnji dan leta 1824 se je v Kranjski Gori rodil naravoslovec  SIMON  ROBIČ.  Kot kaplan je služboval v raznih krajih na Kranjskem, najdlje na Šenturški Gori, kjer je nekaj let vodil tudi zasilno šolo. Povsod je nabiral prirodnine in o najdbah poročal v različnih listih, sistemske preglede pa je v zadnjem desetletju 19. stoletja objavljal v “Izvestjah Muzejskega društva za Kranjsko”. Ustvaril je bogate zbirke; del teh (fosile, alge, glive, lišaje, mahove, mehkužce, hrošče in skelete ptičev) hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Simon Robič je našel več novih vrst in podvrst gliv, mahov, polžev in hroščev; nekatere so imenovali po njem.

——

Samassa je bila rodbina zvonarjev in podjetnikov, katere člani so se v začetku 18. stoletja iz Furlanije priselili v Ljubljano. Tu so bili do konca prve svetovne vojne družabniki, najemniki ali lastniki podjetij, ki so z zvonovi in različnimi livarskimi izdelki oskrbovala Kranjsko in druge avstrijske dežele ter nekatere evropske države. Kot vrhunski livarji in zvonarji ter uspešni podjetniki so sodelovali v vojaškem in pomorskem gospodarstvu ter izdelovali učila.

Samassova livarna, eno najuspešnejših ljubljanskih podjetij v 18. in 19. stoletju, je velik razcvet doživela pod vodstvom ustanoviteljevega vnuka  ALBERTA  SAMASSE.  Rodil se je na današnji dan leta 1833 v Ljubljani. Šolal se je na višji realki v Gradcu in se nato izobraževal na potovanjih po Evropi. Domače podjetje je prevzel leta 1866 in začel izdelovati še umetnoobrtne predmete iz medenine in brona (te je izvažal predvsem na Češko in Moravsko), gasilske brizgalne ter sesalne in vodovodne naprave za pivovarne in papirnice. Pozneje je prevzel še tovarno lončenih peči (izvažal jih je tudi v Anglijo in na Bližnji vzhod), na Prulah v Ljubljani zgradil tovarno kovinskih izdelkov ter se povezal s tržaško ladjedelnico in za avstro-ogrsko mornarico začel izdelovati kovinsko opremo.

Med več kot dva tisoč zvonovi, ki jih je ulil Albert Samassa, so bili tudi zvonovi za katedralo v Sarajevu in za cerkev svetega Jakoba v Ljubljani, veliko pa so jih odpeljali tudi v Južno Afriko in celo na Cejlon.

——-

Med deli mladinske pisateljice  ELE  PEROCI  –  z njimi so zrasli številni rodovi slovenskih otrok – je gotovo najbolj priljubljena “Muca Copatarica”, ki je prvič izšla leta 1957, nato pa doživela vrsto lutkovnih uprizoritev doma in na tujem. Tako kakor druge njene pravljice tudi ta pripoveduje o vsakdanjih stvareh, ki gredo neopazno mimo nas, pisateljica pa jih je z močjo besede osvetlila in pokazala, da so v otrokovem doživljanju sveta pomembne.

Med priljubljenimi deli izpod njenega peresa so med drugim še “Moj dežnik je lahko balon”, “Hišica iz kock”, “Siva miš, ti loviš”, “Povestice Tik-tak” in “Stara hiša številka 3”. Njena dela so prevedena v večino evropskih jezikov, objavila pa je tudi dve osebnoizpovedni pesniški zbirki.

Ela Peroci se je rodila na današnji dan leta 1922 v Rogaški Slatini. Leta 1942 je v Ljubljani končala učiteljišče, leta 1954 pa  diplomirala na filozofski fakulteti iz pedagogike. Kot novinarka je delala v uredništvih Pionirja in Cicibana, v Mladem svetu, nato pa do upokojitve v uredništvu mladinskih oddaj na Radiu Ljubljana. Dvakrat je dobila Levstikovo nagrado, leta 1971 pa nagrado Prešernovega sklada.